BLEJSKI STRATEŠKI FORUM 2022
BLEJSKI STRATEŠKI FORUM
2022
Prejšnji teden
je Slovenija na Bledu ponovno gostila, tokrat že sedemnajsti strateški forum,
ki je tradicionalno postal največje letno srečanje z mednarodno udeležbo pri
nas.
Večina dosedanjih
forumov je bilo posvečeno trenutnim najbolj perečim svetovnim temam. Letošnji
ni bil izjema. Je pa iz vsebine foruma in predvsem nabora glavnih udeležencev vselej
mogoče ugotoviti tudi zunanje politično smer vsakokratne slovenske vlade.
Predlani in
lani so se Janševega foruma udeleževali pretežno srednjeevropski in balkanski voditelji.
Letos ni nobenega srednjeevropskega. Lanskoletni forum, v času našega
predsedovanja evropskemu svetu, je bil paradoksalno usmerjen predvsem na
srednjo Evropo in na dogovor najvišjih predstavnikov držav iz omenjene regije za
tesnejše medsebojno povezovanje.
Glavni namen
takega zavezništva naj bi predvsem služil skupnemu »zoperstavljanju« državam
jedrne Evrope, ki »naj ne bi razumele«, da so srednje evropske vrednote
nekoliko drugačne od tistih, ki veljajo na zahodu. Najvplivnejše evropske
države želijo poenotiti sistem politične ureditve, ki ustreza njihovi, ne pa srednje
evropski mentaliteti. Najbolj glasen je bil češki predsednik vlade s tezo, da
zahodno evropski politiki ostalim članicam Evropske unije vsiljujejo svoj
pogled na demokratično ureditev in pri tem ne upoštevajo regionalnih posebnosti
in tradicij, ki niso povsod v Evropi enake. Seveda so pri sklepanju zavezništva
vrli voditelji Orban, Janša and co. skrivali, da si pravno državo in
spoštovanje človekovih pravic zamišljajo po svoje - v obliki »demokracije« kjer
vlada ena partija, na čelu z enim liderjem. To pa je daleč od srednjeevropskih
vrednot in tradicij.
Seveda je
imel letošnji forum povsem drugačen poudarek. Predvsem je odločno odražal večjo
težnjo k vrnitvi v jedrno Evropo in njenim vrednotam ter se posvečal vitalnim
problemom današnjega sveta – vojni v Ukrajini, okoljski problematiki in večni
temi - približevanju balkanskih držav
Evropski uniji. Nova zunanja ministrica je namreč že na začetku foruma poudarila,
da se namerava Slovenija po dveh sušnih letih, »vrniti k drugačnemu odnosu do
evropskih vrednot, do spoštovanja vladavine prava, demokracije in temeljnih
človekovih pravic«.
Pri razmišljanjih
o prvih dveh temah udeleženci niso odkrili kaj novega, čeprav jih je prek video
konference nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ponavljal svoja
opozorila, ki jih ob vsaki priložnosti namenja mednarodni javnosti. Opisoval je
hude razmere, ki vladajo v njegovi domovini in grozodejstva, ki jih tam počno
ruski vojaki. Kot doslej je pozival Evropo, da še poveča svojo finančno, predvsem
pa vojaško pomoč!? Njegov govor so prekinjali bučni aplavzi sodelujočih (?!) ,
ki so bili enotni, da je za končanje vojne izdatna vojaška pomoč Ukrajini še naprej
nujno potrebna za zmago proti mogočnemu sosednjemu hegemonu in agresorju.
Nobenega poziva za mirno reševanje krize, nobene vizije, da je edini izhod iz
krize v iskanju poti, ki bi vodile k pogajanjem za mirni izhod iz konflikta, ki
bi preprečila nadaljnje človeške žrtve in materialno uničevanje. Le orožje,
herojstvo in vojna…
Pri večni
temi Evropska Unija - Balkan se je tokrat po dolgem času le pojavil zmeren
optimizem. Razlog temu je sedanja spremenjena strateško-politična situacija na
jugovzhodu Evrope, ki jo povzroča rusko-ukrajinski spopad. Čeprav ima Evropska
unija slabo izkušnjo z nekaterimi kasneje pridruženimi članicam, predvsem s Hrvaško,
ki ne spoštuje evropskega prava (očitno ga je v pripravljalnem obdobju »sprejemala«
s figo v žepu), pa tudi s Poljsko, Orbanovo Madžarsko, pod Janševo vlado pa
tudi Slovenijo, so njeni predstavniki dopuščali možnost, da se omenjeni proces
v bodoče le nadaljuje. V razpravah širitve Evropske unije na Balkan je sicer že
nekaj časa prevladovala ocena, da je Evropa postala utrujena od širitve ter da nove
članice večkrat onemogočajo skupne odločitve, še posebej na področju enotnejše
evropske zunanje in varnostne politike. Zato je bilo tokrat za odtenek več razumevanja
za prizadevanja balkanskih držav na poti v Evropsko unijo. Očitno so se vodilni
evropski politike počasi le pričeli zavedati, da postaja širitev unije na vzhod
in članstvo Ukrajine vedno bolj nerealna in oddaljena možnost. Posledično je postal
Balkan zopet bolj zanimiv.
Forum letos
ni gostil velikega števila najvišjih predstavnikov držav (udeležili so se ga štirje premierji oz.
predsedniki držav, poleg njih pa predsednica evropske komisije Ursula von der
Leyen in sedemnajst zunanjih ministrov). Sedanji vladi očitno ni bil cilj, da
se podira rekorde pri udeležbi tujih voditeljev, kot sta se dve leti na kriplje
prizadevala Janša in Logar.
Je pa nova
vlada poskrbela za majhno presenečenje, ko je kot poseben gost nastopil bivši
premier Velike Britanije Tony Blair. Nisem prepričan, da je bila to ravno prava
izbira. Nanj imamo namreč predvsem slabe spomine. Bil je pobudnik tretje poti evropske
socialne demokracije, ki jo je zapeljala v slepo ulico, iz katere še danes ne
najde izhoda. Poleg tega je bil ob Bushu iniciator napada na Irak pod lažno
pretvezo, da naj bi Sadam Hussein posedoval atomsko orožje, s katerim naj bi ogrožal
svet. Slovenija je predvsem po Janševi in Ruplovi zaslugi tedaj sledila ZDA in
Veliki Britaniji in se pridružila »koaliciji držav«, ki so napadle Irak (ki je
bil za primerjavo z Ukrajino tudi suverena država, ki ni nikogar ogrožala!! ).
Zopet dvojna merila zahoda, ko gre za njegove koristi.
Forum je
tudi pokazal, da se evropski voditelji očitno še vedno dobro ne zavedajo v
kakšno perfidno zanko so nas z vojno v Ukrajini ujeli Američani. S svojim
podtaknjencem Zelenskim in z izzivanjem novodobnega imperialista in diktatorja
Putina, ki je sanjal o ponovni veliki Rusiji, so dosegli, da je slednji izgubil
živce in napadel suvereno sosedno državo. Vojna vihra še vedno povzroča številne
nedolžne žrtve in izredno razdejanje. Zapitek pa poleg ukrajinskega in ruskega
ljudstva (Putin in Zelenski ter njihovi oligarhi niso prizadeti in se še vedno
šopirijo po svetu, tudi pri nas) pa plačujemo in bomo še dolgo plačevali mi, Evropejci.
ZDA, predvsem njihova vojaška pa tudi naftna industrija, pa se ob tem masti z
enormnimi profiti!? Tudi evropske sankcije
škodujejo bolj tistim, ki so jih uvedli, kot tistemu kateremu so namenjene!
Ne vem, kdaj
se bodo evropski voditelji končno streznili in se pričeli zavzemati za edino rešitev, ki bi nas peljala
iz sedanje krize - za mirno rešitev konflikta!
Zaskrbljeni
državljan 1
PS.: Ko je Borut
Pahor na obisku v Turčiji podprl gostitelje, ki so se ponudili za mediatorja
pri iskanju mirne rešitve Rusko-Ukrajinskega konflikta, sem dejal: »No, pa je
ob koncu mandata naš vrli predsednik države le potegnil eno pametno politično
potezo.« Pomislil sem, da je to mogoče storil, ker ni več pod vplivom svojega
svetovalca za mednarodne zadeve spin doktorja Petriča. Me je pa takoj s svojim
vnetim ploskanjem pozivom Zelenskega na forumu za še hitrejše oboroževanje in eskalacijo
vojne v Ukrajini zopet razočaral, kot že mnogokrat.
No, Pahor je
pač Pahor, ki ne more iz svoje kože. Očitno želi ugajati vsakomur, ki ga sreča,
zato ima za vsako priliko prilagojeno stališče.
Komentarji
Objavite komentar