PRVA RUNDA PREDSEDNIŠKIH VOLITEV
PRVA RUNDA
PREDSEDNIŠKIH VOLITEV
Prva runda
volitev za predsednika republike je za nami. Uresničile so se napovedi, da v
prvem krogu ne bomo dobili zmagovalca, zato bomo morali na volitve še enkrat.
Zmagovalca prvega kroga Vir: Mladina
Pričakovano
je zmagal kandidat desnice, ki je uspel zmobilizirati veliko večino desnih
volivcev (pa tudi nekaj sredinskih). Zbral je tudi več glasov kot njegova
stranka na državnozborskih volitvah. V drugem krogu se mu bo pridružila predstavnica
levega pola, ki je, kljub dokaj močni konkurenci levih kandidatov, prepričala
največ volivcev.
Zopet se je
pokazalo, da drži tista prispodoba o volilnem telesu, ki jo ponavlja moj dober
prijatelj. Leve volivce bi lahko primerjali z mačkami, ki ne živijo v tropu in
ne sledijo vodji, so samosvoje, se med seboj marsikdaj prepirajo in težko
poenotijo. Desni volivci pa so veliko bolj ubogljivi in enotni kadar gre za
pripadnost krdelu in psu vodniku, ki jih usmerja in jim narekuje, kako naj se
odločajo.
Pokazalo se
je tudi, da je večina Slovencev še vedno izrazito deljena na »Kučanovce« in
»Janševce«. Ta paradigma je namreč izredno škodljiva, razdvaja nas in nas
usmerja nazaj, proč od problemov, ki jih kot družba moramo reševati skupaj. Prvi
tokrat ni bil stric iz ozadja, saj je že na začetku predsedniške kampanje svojo
» neodvisno kandidatko« jasno podprl. Drugi stric iz ospredja, pa se tokrat
skril v mišjo luknjo, ker ni želel javno podpirati svojega »neodvisnega«
kandidata. Tudi pričakovano, saj se je dobro zavedal, da mu bo njegova podpora
bolj škodila kot koristila. Ta igra sprenevedanja o ne-podpori vidnemu članu
svoje stranke, mu je tokrat zelo dobo uspela. In to do te mere, da je uspel
preslepiti tudi del sredinskih volivcev, ki nikoli ne bi glasovali zanj ali za
njegovo stranko.
Pokazalo se
je tudi, da ima Kučan, kljub dolgoletni politični upokojitvi, še vedno velik
vpliv na levi del volilnega telesa. Lahko bi celo dejali, da je tokrat
»premagal« novo zvezdo levega pola, ki je doživela meteorni vzpon pred
parlamentarnimi volitvami, Roberta Goloba.
Njuno
pričkanje o »primernosti ali neprimernosti, da vse tri najvišje položaje v
državi zasedajo člani iste stranke«, ni koristilo njunima izbrancema, koristilo
je le Logarju oz. Janši. Prav tako se umik Marte Kos iz volilne kampanje in
nadomestni izbor Milana Brgleza, kot kandidata največjih dveh strank vladajoče
koalicije, ni pokazal kot dobra izbira. Prej bi dejal slaba. Če bi Gibanje
svoboda in socialdemokrati takrat podprli edino preostalo kandidatko leve
opcije (če odštejemo Kordiša) se Logar ne bi mogel kititi z veliko zmago.
Pokazalo se
je tudi, da je 'najbolj poštena stranka' uspešno izkoristila dejstvo, da so predsedniške
volitve povsem nekaj drugega, kot parlamentarne. Da se tu voli tudi osebnost, njen
način izražanja in prestavljanja svojih idej in opredelitev (čeprav se jih po
volitvah praviloma bolj malo drži), da tu ni odločilna pripadnost stranki.
Prišli smo
tudi do spoznanja, da imajo nekateri volivci kratek politični spomin ter da
lahko hitro podležejo sprenevedanju »na novo politično preoblečenemu igralcu«,
ki vešče odigra vlogo neodvisnega, nestrankarskega in načelnega kandidata –
čeprav je politično zrastel v eni stranki in bil minister te stranke v vladi, še
vedno pa je predsednik sveta stranke in njen poslanec v parlamentu. Pri tej
ugotovitvi ne morem prezreti genialnega opisa zmagovalca prvega kroga volitev kolumnistke
Tanje Lesničar-Pučko v Dnevniku, v torek 25.10.2022, ki se glasi:
»Anže Logar je fenomen. Logar je
žajfa, zelo mokra žajfa, ki jo lovi, a ti ves čas beži po umivalniku, in ko že
misliš, da si jo ujel, zdrkne čez rob in pod omarico. Tam se sicer suši, a upa,
da bo kmalu spet mokra in bo lahko naprej drsela pred lastno odgovornostjo.«
Tu nimam kaj
dodati! Le, da sem užival ob prebiranju njene lucidne kolumne.
Čeprav so
nekateri komentatorji ponavljali, da so tokratne volitve, glede na pičle
pristojnosti predsednika države, bolj operetna ali pa zadeva časti, to ni
držalo. Popolni molk in odsotnost Janše v času kampanje (da ja ne bi glede na
svojo izjemno nepriljubljenost pri večini državljanov, pokvaril Logarjev
odigrani image) sta pokazala, kolikšen pomen pripisuje volitvam. Zanj je še
posebej izredno pomembno, kdo bo naslednjih pet let zasedal po protokolu
najvišji položaj v državi. Predsednik namreč ima nekaj tistih pristojnosti, ki
bi mu pri »napačnemu« predsedniku utegnile izjemno škodovati.
Predvsem gre
za pristojnost predlaganja kandidatov za ustavne sodnike. V tokratnem
predsedniškemu mandatu bo moral novi predsednik predlagati kar šesterico, kar
pomeni večino v ustavno sodniškemu zboru. Spomnimo se leta 2015, ko je Janšo
ustavno sodišče rešilo iz zapora, v katerem je obtičal kot pravomočno obsojen v
zadevi Patria. Ustavno sodišča nima
pristojnosti, da razveljavi dokončne pravomočne sodbe pravosodnega sistema. So
pa takratni ustavni sodniki, po moji oceni, našli zelo nenavaden in povsem
neustaven razlog s katerim so ga rešili bivanja na Dobu – vodja opozicije ne
sme prestajati zaporne kazni, ker v tem primeru trpi demokracija?? Torej je vodja opozicija nad zakoni in ustavo!
Nekaj nezaslišanega, predvsem pa neustavnega! Posledično: če Logar ne uspe, se Janši
tokrat lahko pripeti, da mu novi ustavni sodniki ne bodo naklonjeni. Glede na
to, da je neprestano v številnih sodnih postopkih, se mu lahko Dob zlahka ponovi.
Predsednik države je tudi najvišji
predstavnik države v tujini. Podpisuje imenovanja veleposlanikov in državo
zastopa na številnih mednarodnih srečanjih. SDS-ovski predsednik bo imel
izjemno veliko priložnosti, da po svetu blati oblast v svoji državi. Spomnimo
se le Logarjeve zloglasne depeše Svetu
Evrope o komunističnih koreninah slovenskega novinarstva, s katero je tujini
tožaril slovensko novinarstvo.
Da je v igri res nekaj zelo pomembnega, pa kaže, kot
že rečeno, popolna Janševa abstinenca v prvi rundi volitev. Po zmagi svojega
kandidata se je sicer pojavil na sedežu njegovega volilnega štaba na nabrežju
Ljubljanice, vendar je prišel brez pompa in skorajda neopazno. Njegov tihi
prihod je ujel le snemalec POP TV-ja. Nato sta se z Logarjem in nekaterimi
najbližjimi zaprla v vinsko sobo in tam stikala glave in pogledovala v Janšev
mobilni telefon. Fotografu Slovenskih novic ju je edinemu uspelo poslikati,
baje skozi okno.
Vodja in njegov podanik Vir: Reporter
Zaključimo lahko le, da se Janša po hudem volilnemu
porazu zopet pospešeno vrača. Moj sosed je dejal, da je trdovraten kot japonski
dresnik, ki se ga nikakor ne moreš znebiti. Čimbolj ga striže in njegove
korenine ruva iz zemlje, bolj poganja.
Da je še kako politični živ, je Janša pokazal tudi na
četrtkovi Tarči, ko je zaradi Golobove odsotnosti nastopal kar sam. Seveda se
je pojavil v mediju, ki ga sedaj skorajda popolnoma obvladuje. Kljub temu mu je
voditeljica Erika Žnidaršič postavljala zanj dokaj neugodna vprašanja in
izkazovala pogum v dialogu z neprijetnim sogovornikom. Čeprav je bil prisiljen
odgovarjati oz. se spretno izogibati tudi zelo neprijetnim vprašanjem, se je po
pričakovanju vedno znova po janševsko spretno izvil. Kako bo Urbanija reagiral
na vodenje oddaje Žnidaršičeve, pa bomo še videli. Upam, da ne bo izgubila
službe.
Klub sprenevedanju pa Janša ne more iz svoje kože.
Izjavo Muserjeve, da bodo v drugem krogu volitev prišle na vrsto vrednote, je takoj
popljuval, rekoč, da bo v drugem krogu res prišlo do spopada vrednot – na eni
strani slovenske osamosvojitve in ustavnosti in na drugi vrednot davčnih oaz.
No, z žaljenjem pa nikakor ne dela usluge svojemu kandidatu.
Po moji oceni pa bo rezultat v drugem krogu odvisen predvsem
od dveh zadev. Ali bo Logar uspel obdržati jagnječjo podobo in ne bo dražil
levih volivcev in jih na ta način izzval, da bodo prišli na volitve in glasovali
za Muserjevo. Še bolj pa bo pomembna volilna udeležba – večina desnih volivcev
se bo skladno z opisano prispodobo (psi/mačke) volitev udeležila. Vprašanje pa
se postavlja, koliko volivcev, ki volijo levo sredino, bo menilo, da se morajo potruditi
do volilnih mest in glasovati njegovo tekmico. V primeru, da bodo le prišli,
bomo prvič v Sloveniji imeli predsednico.
PS.: Odkar je na oblasti nova vlada, se je policijska
država umaknila s cest. Na žalost pa eskalira fizično nasilje na ulicah. Kar
dvakrat je bila napadena direktorica gibanja 8. marec Nika Kovač, drugič jo je
do sedaj neidentificirani napadalec celo poškodoval. Reakcijo na omenjeno
nasilno dejanje je doživel najbolj osovraženi poslanec SDS, ko ga je do sedaj še
neidentificirani neznanec pahnil po stopnicah in ga pljunil. Po Grimsovem pričevanju
je bil to naklep umora, pljunek pa naj bi bil tako izdatno masten, da ga hrani
kot dokazno gradivo. No, od Grimsa alias Domobrankota smo že marsikaj
neprijetnega doživeli, da pa se ne umiva, pa nismo vedeli.
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar