REFERENDUMI SLOVENSKEGA PACIENTA

 

REFERENDUMI SLOVENSKEGA PACIENTA

 

Vir: Dnevnik

Takoj po izgubljenih parlamentarnih volitvah smo ugotovili, da se bo Slovenska demokratska stranka Slovenskega pacienta, kljub sprenevedanju, da bo konstruktivna opozicija, pričela posluževali vseh razpoložljivih metod in trikov, da bo onemogočala delovanje nove vlade. Ni pomembno, ali tako »nagajanje« vladi škodi vsem, končno tudi njim. Potrebno je le rušiti in rušiti, z namenom, da se vladna koalicija in Gibanje svoboda oslabita do take mere, da bi se utegnil ponoviti scenarij »metanja puške v koruzo«, po vzoru Marjana Šarca.

Med temi »ukrepi« je tudi njihova napoved »o nujnosti« treh naknadnih zakonodajnih referendumov, ki jih je Državni zbor že sprejel, t.j. zakonih o vladi,  RTV Slovenija in  dolgotrajni oskrbi.

Čeprav je trajalo precej dolgo, pa negotovosti SDS, da ji pravočasno ne bo uspelo zbrati zadostno število podpisov, ni več. Prav pred iztekom podpisnega roka ji je le uspelo zmotivirati zadostno število svojih privržencev, da so se podpisali na zahteve za razpis vseh treh referendumov. Tako bomo po njeni zaslugi to jesen prisiljeni, po predsedniških in lokalnih volitvah, na volišča še tretjič oz. četrtič. To, da bomo pri tem zapravili iz državne blagajne dodatnih 5 milijonov evrov, ji seveda ni nič mar. Naj stane kar hoče,le da se onemogoča delovanje vlade in slabi koalicija.

Je pa z zbranimi podpisi »najbolj poštena stranka« zopet dokazala svojo trdoživost. Kljub hudi klofuti, ki smo jo ji volivci prisolili na zadnjih parlamentarnih volitvah, je še vedno precej priljubljena in tudi dobro organizirana. Očitno njeni najbolj zvesti pristaši še vedno verjamejo, da se bo njihov veliki vodja kot feniks znova (kot že tolikokrat doslej) dvignil in vrnil na oblast.

Glavni organizator, ki ga je za zbiranje podpisov določil Slovenski pacient, poslanec Branko Grims, je triumfalno prinesel podpisane zahteve za referendume v državni zbor. Pri tem se je pohvalil, da so zbrali več kot 157.000 podpisnikov, kljub vsem težavam, ki so jim stale na poti na upravnih enotah in v krajevnih uradih. Ne bi bil Grims, če ne bi, kot običajno, prikrojil resnice. Podpisniki, simpatizerji najbolj poštene stranke, so praviloma podpisoval vse tri strankine zahteve za referendume. Torej mu ni uspelo zbrati 157.000 volivcev, ampak le nekaj več kot 50.000. To pa za najbolj organizirano stranko z najbolj zvestimi volivci, ni kakšna navdušujoča številka. Posebej, če jo primerjamo z več kot 600.000 volivci, ki so jih civilna združenja na čelu z Niko Kovač in 8. marcem, spravila na lanskoletni referendum o vodi. Tako velika (lahko bi dejali enkratna) volilna udeležba je pomenila tudi preverjeno nezaupanje tedanji vladi z zahtevo, da naj se Slovenski pacient čim prej umakne z oblasti.

Res je tudi, da se pristašev SDS na pomembnih, kot na primer, parlamentarnih volitvah, zbere precej več (veliko preveč za skrajno desno, skorajda fašistično stranko), kot se je na omenjenem referendumu.

Kvorum za padec vseh treh vladnih novel zakonov na naknadnem zakonodajnem referendumu, pa bo po hitrem izračunu moral doseči vsaj okoli 340.000 glasov. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je namreč za SDS glasovalo rekordnih nekaj manj kot 280.000 volivcev. Kar je še vedno premalo. Tudi če ji bo uspelo za glasovanje na referendumih mobilizirati vse svoje pristaše, pa jim bo še vedno zmanjkalo več kot 60.000 glasov!

Čeprav na prvi pogled zadeva izgleda izgubljena že v naprej, pa jim lahko pri glasovanju priskoči na pomoč NSI, ki je na parlamentarnih volitvah prejela okoli 82.000 volivcev. Torej ob slabi udeležbi volivcev, ki bi glasovali ZA uveljavitev vladnih zakonov, lahko ob najugodnejšem scenariju za njiju, SDS in NSI celo onemogočita novele vladnih zakonov.

Zanimivo pa bo videti, koliko navdušenja bodo njihovi volivci pokazali na številnih jesenskih volilnih nedeljah.   

Kako pa si lahko razložimo, da je vrli Grims imel tako velike težave pri zbiranju podpisnikov? Možnosti je več. Lahko se jim, po hudem porazu na aprilskih parlamentarnih volitvah, članstvo le počasi sesuva; lahko so njeni pristaši že malo naveličani volitev, še posebej, ker jih čakajo še lokalne in predsedniške volitve (te morda celo dvakrat); lahko pa popularnost večnega in najzaslužnejšega osamosvojitelja počasi kopni. Glede na številne »rabote«, ki jih je počenjal in jih še vedno počne, morda končno le prihaja čas, ko bo izgubil svojo lažno avreolo velikega heroja vojne za Slovenijo in velikega domoljuba. Morda le prihaja čas, ko mu manipuliranje z velikim delom volilnega telesa ne bo več uspevalo.

Slovenski pregovor namreč pravi: »za vsako r...t zraste palica«. Ali je prišel čas, da je tudi že za njegovo?

Bomo videli na jesenskih volitvah!

Ko že pišem o volitvah, bi želel omeniti še novico, ki se je nedavno pojavila v nekaterih medijih, spominjala pa me je na prvoaprilsko šalo. Kar nisem mogel verjeti, da naj bi bivši notranji minister Hojs razmišljal o kandidaturi za župansko mesto v Ljubljani!?  Kako je mogoče, da ta neotesani primerek sploh lahko razmišlja o čem takem – potem ko je zaplinjal Ljubljano, streljal s gumijastimi naboji na protestnike in jih razganjal z vodnim topom, zapiral nedolžne ljudi, kaznoval tiste, ki so se upali pojesti sendvič ali rogljiček na ulici ter tiste, ki so se znašli izven svojega doma med policijsko uro ali v drugi občini, ki je izzival protestnike obkrožen s četo robokopov in postavljal pregrade po mestu , na policiji na monitorjih kazal, koga naj priprejo in koga ne....itd….itd….

                                                                        Vir: Večer.si

Podobnih predrznosti smo od njega sicer vajeni, vendar pa bi njegova kandidature presegla vse meje razumnosti in okusa. Rok za kandidature so konča jutri. Upam, da njegove ne bo med njimi!

 

Zaskrbljeni državljan 1