PRVA PREDASEDNICA

 

PRVA PREDASEDNICA

 

No, pa smo le doživeli zgodovinski trenutek - prvič v zgodovini samostojne Slovenije imamo predsednico države.

                                                                               Vir: STA

Čeprav je bil rezultat volitev drugega kroga precej tesen in je na volitve prišlo le nekaj več kot polovica volilnih opravičencev, je zmagala kandidatka, ki je igrala z bolj odprtimi kartami, predvsem pa ni tajila svoje politične pripadnosti in ideološke usmerjenosti, kot njen protikandidat.

                                                                           Vir: DW

Zavajanje volivcev s strani SDS na čelu z velikim vodjem, ki je temeljilo na namišljeni predpostavki, da je njen »neodvisni« kandidat drugačen od večine članov te skrajno politično desno usmerjene stranke, ni povsem uspela. Se pa se je zavajanje volivcev vseeno, glede na tesen izid volitev, dokaj dobo obneslo. Zanj je namreč glasovalo več volivcev, kot na parlamentarnih volitvah za SDS in NSi skupaj. Očitno so našli način, da so uspeli prepričati precej tistih, ki tradicionalno volijo proti Janši.

                                                             Vir: Necenzurirano

Njihova strategija jim je velevala, da so se bili vsi vidni člani SDS med kampanjo prisiljeni potuhniti, predvsem tisti, ki se redno poslužujejo sovražnega govora in javnega žaljenja vseh drugače mislečih. Zato so se začasno morali razni hojsi, grimsi, mahniči, jerajke itd. skriti v mišje luknje.

Tudi veliki vodja Janša je bi prisiljen tajiti podporo svojemu vojaku Logarju in se je skrival pred javnostjo in novinarji. Ko je Logar s svojimi privrženci in veljaki stranke čakal na izide drugega kroga volitev v ljubljanski gostilni Slamič, so zaprli prvo nadstropje, kamor so se lahko skrili. Ali se je med njih pritihotapil tudi Janša, kot po prvem krogu, se ne ve.

No, že samo dejstvo, da se Logarjev šef in »vodja desnice« med volilno kampanjo ni smel kazati v javnosti, je svojevrsten paradoks. Dobro se je zavedal, da bi s svojo podporo le motiviral protijanšiste, da se volitev udeležijo in glasujejo proti njegovemu varovancu. Te njegove taktične drže ni mogoče poimenovati drugače kot - bedno in še enkrat bedno. Kako lahko nek viden politik še upa, da bo nekoč zmagal na volitvah in prišel na oblast, če se ob takih prilikah ne sme več kazati v javnosti?

 

In kaj so predsedniške volitve pokazale?

Najprej to, da sta se oba finalista odločila, da bosta pritegnila volivce predvsem z zmernim in strpnim komuniciranjem. Dokazala sta, da se da polemizirati s političnim nasprotnikom tudi na dostojen način.

Pokazalo se je, da se naboj protijanšizma še vedno ni izpel in da še vedno motivira večino volivcev, da glasujejo PROTI.

Ugotovimo lahko tudi, da ima večina volivcev dovolj večnih političnih fosilov in da na površje stopajo mlajši in novi politični obrazi, ki ne razdirajo družbe s starimi antagonizmi, kot na primer z delitvijo na partizane in domobrance ali na komuniste in demokrate.

Pokazalo se je tudi, da se, upoštevajoč atmosfero na soočanjih in izjavah obeh nasprotnikov po volitvah, morda le kažejo neki obrisi kulturnejše politične borbe v bodoče, predvsem s strani desnice, ki jo je zastopal Logar. Morebiti vendarle lahko upamo v njegovo iskrenost. Če se bo izkazalo, da se ni sprenevedal in lagal volivcem, lahko glede na njegov pridobljeni politični kapital, upamo celo na zametek nove zmerne in »žlahtne« desničarske stranke (po vzoru Kohlove in Merklove socialne demokracije v Nemčiji), ki bi spodrinila SDS ter z njo prevlado ekstremistične politike, ki jo danes ponazarja janšizem. Taka sprememba moči na desnem polu naše politike bi imela velik pozitivni učinek na bodočo slovensko politično sceno.

Upajmo le, da Logar ni na teh volitvah, po nareku svojega »režiserja«, odigral le epizodno vlogo demokrata in spravnega politika ala Pahor. Kmalu se bo pokazala resnica. Če nas je preslepil s svojo igro, pa bi bilo bolje, da prične nastopati v Ljubljanski drami ali Mestnem gledališču, kjer bo zagotovo imel več uspeha, kot ga ima v politiki. Zaenkrat ga poznamo le kot dvakratnega luzerja (če upoštevamo županske volitve proti Jankoviću pred štirimi leti).

Se mi pa po predsedniških volitvah postavljajo številna vprašanja, ki se v glavnem tičejo Janše. Kako se bo veliki vodja opozicije, ki je izgubil še en spopad (nekateri pravijo, da zopet proti Kučanu) tokrat odzval? Ali se bo držal Golobovega napotka, naj že enkrat odide v političen pokoj? Nikakor ne! Postavlja pa se vprašanje, kako bo reagiral na relativni uspeh svojega podanika? Kako bo odslej dokazano znatno bolj popularnega politika od sebe gledal v svoji stranki? Ali se ga bo bal, kot morebitnega naslednika v stranki? Zavedamo se, verjetno tudi člani SDS, da je obstoj stranke skorajda povsem odvisen od Janše – da stranka obstaja ali pade z njim. Ali bodo po tem njegovem porazu zato pričele miši bežati iz potapljajoče se ladje? Ali se bo Logarja znebil, na primer z dobro plačano funkcijo evropskega poslanca?

Vprašanj je veliko. Nanje bo ogovoril le Janša, prav gotovo pa v svojem slogu, v katerem je tudi čestital novi predsednici k zmagi. K čestitki je namreč dodal, »da bi se spodobilo, da se po izvolitvi opraviči za laži o stranki SDS, ki jih je izrekla v kampanji«. Volitev je konec, zato se lahko zopet nemoteno izraža v svojem slogu!  

 

Zaskrbljeni državljan 1