REFERENDUMSKA NEDELJA 1

 

REFERENDUMSKA NEDELJA 1

 

                                                        Vir: Siol.net

Komaj smo opravili s prvim delom lokalnih volitev, že se približuje najpomembnejši datum letošnjih jesenskih supervolilnih nedelj – referendumi o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Sloveniji. Seveda je za nadaljnji razvoj političnega in siceršnjega stanja v Sloveniji, izid slednjega daleč najbolj pomemben.

Za nas volivce, referendumi, ki jih je zakuhala SDS, v politični percepciji predstavljajo nekakšno nadaljevanje aprilskih parlamentarnih in novembrski predsednikih volitev. Zopet smo pred dilemo – ali bomo vztrajali in ponovno odločno zavrnili razdiralno in v primeru nacionalke, okupacijsko SDS in njenega vodje? Ali pa se bomo naveličali neprestanih volilnih mahinacij SDS in ostali doma?

Če bi bila Slovenija že dovolj razvita in stabilna demokracija, po vzoru najstarejše in najbolj tradicionalne demokracije – Velike Britanije, tega referenduma najbrž ne bi bilo. Na politični sceni bi se levi in desni politični pol profilirala v po eno prevladujočo stranko, v katerih bi se prepoznala večina ideološko desno oziroma levo usmerjenih volivcev. Ne bi bilo veliko prostora za skrajne stranke, tako leve kot desne. Obe prevladujoči stranki bi se menjavali v vodenju države. Državni aparat (z izjemo vodilnih funkcij) in državne inštitucije, kot na primer nacionalna radiotelevizija, ne bi bile vsakič znova tarča  trenutne oblasti in ne bi bile prisiljene spreminjati svoje uredniške politike po njenem diktatu. Vsaka politična opcija bi po izgubljenih volitvah tudi odigrala pravo vlogo opozicije – striktno gledanje pod prste vladajoči stranki oziroma koaliciji. Tako se referendumi, katerih namen je nagajanje trenutni vladi in nadzor nad večino medijev v državi (vključno z nacionalno televizijo), ne bi dogajali. 

No, pri nas na žalost še nismo prišli tako daleč. Naša demokracija še nima prave tradicije in je tudi ne bomo dosegli dokler bo desnico obvladoval, za nekatere volivce »karizmatični desni skrajnež«, ki se ne drži nikakršnih demokratičnih pravil in ki mu za skupno korist ni prav nič mar. Še posebej, ko gre zanj in za njegov politični obstoj. S toliko masla na glavi, si pač ne more privoščiti objektivne pravosodne oblasti. Zato se zaveda, da gre tokrat, ko ni več na oblasti, zanj za veliko več, kot le za politično preživetje.

Referendum o RTV Slovenije predstavlja le del njegove borbe za obstoj. Navidezna «nepodpora« svojemu predsedniškemu kandidatu prav tako sodi tja. Ne vemo pa, kaj še počne v ilegali, da bi zopet zavladal naši državi. Spomnimo se le, kako je spodkopal Šarčevo koalicijo in nato še vlado. Po »naključju« sta se zamenjala predsednika LMŠ-ja in DESUS-a, ki sta nato zapustila Šarca in NSi, in stranki odpeljala k Janši. Sledili sta dve leti »zavzemanja« odločilnih pozicij v vseh podsistemih družbe.  Na srečo mu je zmanjkalo časa, da bi dokončno uresničil svoje  ambicije. Pri tem si je tudi sam »odmagal«, ko si je ustvaril premočnega političnega nasprotnika Roberta Goloba. S svojim početjem ter z nenehnimi sovražnimi in sarkastičnimi izjavami in avtokracijo, pa se je še dodatno poslabšal položaj, saj je z njimi »zbudil« civilno družbo, z Inštitutom 8. marec na čelu. Ta dva nasprotnika sta se na referendumu o vodi in na zadnjih parlamentarnih volitvah izkazala za veliko močnejša od njega. Ali bo na referendumu za nacionalko tudi tokrat tako?

Spomnimo, kako je novi zakon o RTV Slovenija pravzaprav nastal. Pobudo zanj in osnovno besedilo novega zakona je dala civilna družba. Bolj konkretno  - Pravna mreža za varstvo demokracije, ki si je želela, da se na javni televiziji čimprej odpravi katastrofalno stanje, odkar je v rokah Janševih podanikov in simpatizerjev, ter jo vrnejo v k prejšnjemu javnemu poslanstvu in dolgoletnemu strokovnemu ugledu. Golobova vlada je zakon pripravila in ga predložila v sprejem Državnemu zboru, ki ga je sprejel z veliko večino.

Da bi se uveljavitev zakona čim bolj upočasnila ali celo onemogočila, je SDS sprožila pobudo za zakonodajni referendum. To je bil najučinkovitejši način, da še nekaj časa obvelja stari zakon in se podaljša vodenje sedanjemu vodstvu. Janša se dobro zaveda, da  čim dlje ostajajo njegovi ljudje na vodilnih mestih, dalj časa bo lahko spreminjal zavod v glavni strankin propagandni medij, saj so mu drugi (kot npr. NOVA TV) že povsem propadli. To, da večina novinarjev že dolgo stavka, ker so jim ukinili kvalitetne in dobro gledane oddaje ali pa so jih prevzeli Janševi novo zaposleni privrženci, vodstva prav nič ne moti. Še več, grozi jim z odpovedjo delovnega razmerja.

Z jutrišnjim dnem se bo volilni boj za RTV Slovenije končal, v nedeljo bomo odločali mi.

Pred glasovanjem, bom opisal še agresivno volilno kampanjo pristašev glasovanja PROTI na vseh treh referendumih. Da jim je to uspevalo predvsem na nacionalki pa je ponoven dokaz, da jo že skorajda popolnoma obvladujejo.

 

Zaskrbljeni državljan 1