KAJ LAHKO ŠE PRIČAKUJEMO OD NOVE VLADE

 

KAJ LAHKO ŠE PRIČAKUJEMO OD NOVE VLADE

 

                                                         Vir: Wikipedija

Po več kot dveletni diktaturi Janeza Janše in covida 19 sem bil po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda na letošnjih aprilskih parlamentarnih volitvah velik optimist in sem pričakoval, da se nam odtlej obeta svetlejša prihodnost. Moje bojazni, da v Golobovi eri ne bo dovolj »štofa« za pisanje na tem blogu, pa so se pokazale kot odvečne.

Najprej je potrebno ugotoviti, da že od nastopa mandata Golobu mednarodne okoliščine niso naklonjene. Vodenje vlade je pričel v času ruske agresije na Ukrajino, katera nam je poleg varnostno politične in ekonomske destabilizacije Evrope prinesla tudi energetsko in prehrambno krizo, posledično pa še draginjo in visoko inflacijo.

Doma pa se je moral soočiti še s katastrofalno zapuščino vlade Janeza Janše. Že prvi dan po prevzemu dolžnosti predsednika vlade, je bil primoran s svojimi sodelavci trošiti veliko energije za čiščenje štale, ki mu jo je zapustil njegov predhodnik. Janša tudi ni čakal sto dni (kot velja nepisano pravilo) in je svojemu nasledniku pričel takoj metati polena pod noge (34 vloženih predlogov zakonov na ustanovni seji parlamenta, trije referendumi itd.). Ko naletiš na tako zapuščino, ne veš česa bi se najprej lotil, čiščenja hleva ali krmljenja živali, ki te lačne čakajo. Te okoliščine so močno hromile Golobovo vlado pri uresničevanju zadanih obljub volivcem. Objektivno lahko rečemo, da tudi ni bilo dovolj časa in moči za obvladovanje vseh izzivov, ki so ji stali na poti.

Se je pa Golobova ekipa kljub vsem naštetim oviram, ki so stale pred njo, smelo lotila svojega dela. Zaenkrat ji kar dobro uspeva brzdati večino perečih problemov, še posebej se je potrudila čim bolj zaščiti življenjski standard državljanov na energetskem in prehrambnem področju. Manj uspešna je bila na primer pri pomoči gospodarstvu, še bolj pa v tistem družbenem podsistemu, ki že dalj časa predstavlja eno izmed najbolj nevralgičnih točk našega življenja. Zdravstvu!

                                                                         Vir: SLS

Dejstvo je, da že trideset let, uničujemo kvalitetno zdravstvo, ki smo ga podedovali po bivši državi. Vse dosedanje vlade, začenši s Peterletovo, kljub obljubam, ne storijo dovolj, da javno zdravstvo ne bi še naprej tonilo vse globje. Veliko zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki se v Sloveniji izšolajo z našim denarjem, odhaja v tujino zaradi boljšega zaslužka ali slabih pogojev, veliko pa k privatnikom in koncesionarjem doma. Zato jih vedno več primanjkuje v javnih zdravstvenih ustanovah. Prišli smo že tako daleč, da imamo kritično stanje v zdravstvenih domovih, kjer predvsem primanjkuje splošnih zdravnikov. In tako številni državljani ne pridejo več do zdravnika na primarni ravni. Čakalne vrste na sekundarni ravni pa se, kljub obljubam vlad, ne krajšajo. To pomanjkanje pa seveda ne vpliva na premožne, ki si s plačilom takoj utrejo pot k specialistom. Navadni ljudje pa se danes bojijo zboleti, ker ne bodo pravočasno prišli do zdravnika in potrebnega zdravljenja.

Novi minister za zdravje, ki je napovedal korenite spremembe v zdravstvu in odločen boj proti korupciji, zaenkrat ni kaj prida uspešen. Težave, ki jih imamo v slovenskem zdravstvu pa lahko na grobo strnemo v tri sklope.

To so:  privatizacija zdravstva, ki uničuje javno zdravstvo; korupcija v zdravstvu, v kateri prednjači močan lobi dobaviteljev zdravstvene opreme in zdravil, ki še vedno uspešno sesa javna sredstva; monopolni položaj zavarovalnic, ki si predvsem z dodatnim zavarovanjem ustvarjajo izjemne profite.

Opozoriti pa bi želel tudi na četrti negativni fenomen, ki smo mu priča v družbi nasploh. To je pomanjkanje osnovnih človekovih vrednost, ki naj bi krasile evropsko civilizacijo. V zdravstvu to pomeni, da (vsaj pri nekaterih zdravnikih) vedno bolj primanjkuje osnovne zdravniške etike, ki postavlja v center skrb za pacienta. Ne gre jim za dobrobit pacientov, njihovo merilo uspešnosti je le čim večji zaslužek, pridobljen na čim lažji način.

Eklatanten primer tega je zdravniško združenje FIDES, ki se pod Kuštrinovim vodstvom (sedaj ga je prevzel njegov naslednik) praviloma ravna po opisani antizdravniški egoistični »etiki«.  V omenjenem združenju, v katerem imajo že po tradiciji glavno besedo Janševi privrženci, ki jih med zdravniki ni malo, večinoma ravnajo po svojih koristih. Stavkajo pa le takrat, ko njihov vodja ni na oblasti. Tokrat so brez sramu zavrgli predlog ministra Loredana Bešića v katerem jim ponuja dvig osebnega dohodka za kar pet plačilnih razredov (medtem ko se drugim udeležencem v državnem plačilnem sistemu dohodek ne viša!). Tudi s tako izjemno povišico jih ni »zadovoljil«, zato bodo svoje nezadovoljstvo izrazili s stavko – seveda na škodo nas, pacientov. Da jih ni sram! To je še en dokaz, da se je na žalost precejšnji del zdravnikov, ki so člani tega združenja, odpovedal Hipokratovi prisegi in kasneje sprejeti Ženevski konvenciji ter podlegel vsesplošni dekadenci osnovnih človekovih vrednot. Kot sem že napisal, pa so bili tudi številni člani tega združenja pri svoji odločitvi močno politično motivirani.

Tudi na področju gospodarstva precej škripa. Zadnji sveženj vladnih ukrepov pomoči in subvencij po mnenju najpomembnejših predstavnikov gospodarstva ne bo dovolj učinkovit. Za mnoge je prišel tudi prekasno. Sam minister za gospodarstvo je priznal, da ima zakon še precej pomanjkljivosti, zato ga bodo še dodelovali. Gospodarstveniki pa se pritožujejo, da jim sprejeti ukrepi konkurenčnosti na svetovnih trgih ne bodo kaj dosti izboljšali.

Še bolj zaskrbljujoča pa so nekatera nesoglasja in dogajanja, ki so pričela najedati koalicijo in vlado. Najprej se je dogodila Marta Kos, sedaj Tatjana Bobnar…

                                                                    Vir: N1

Odstop slednje je bil velik in nenaden šok, ki ga verjetno ni pričakoval niti Golob. Ali je Golob tokrat napravil prvo veliko politično napako?

Okoliščine njenega odstopa nam še vedno niso povsem znane. Trditev, da je vmešavanje v delo policije to, da Golob ni želel v.d. generalnemu direktorju policije Lindavu podeliti celoten mandat dokler »ne dokonča depolitizacije policije« (kot sta jo načrtovala in obljubljala v.d. generalnega direktorja in notranja ministrica), me ne prepriča. Ne prepriča me niti trditev Bobnarjeve, da je vmešavanje v policijo to, da si je premier izbral za varovanje tiste varnostnike, ki jim zaupa. Dobro vemo koliko podtaknjencev ima bivši predsednik vlade v policiji. Vprašanje pa je, kaj bi se dogodilo, če bi Golob dovolil, da ga še naprej varujejo tisti, ki mu jih je določala specialna policijska enota. Prvo opozorilo za Goloba, kaj ga lahko doleti, je bila v »Janševem« mediju objavljena slika njegovega mladoletnega otroka v Bruslju. Kaj vse bi lahko še sledilo, če bi ga »varovali Janši privrženi varnostniki« ?

Kljub temu pa mi pravi razlog za odstop Bobnarjeve še sedaj ni znan. Ona trdi eno, Golob drugo. Ali se ne zavedata, da sta takoj, ko sta pričela prati umazano perilo v javnosti, poraženca oba, še posebej Golob, ki ne sme izgubljati svoje politične kredibilnosti. Če želi še naprej kot predsednik vlade, uživati naše zaupanje, si takih epizod ne sme privoščiti.

Ne poznam niti pravih motivov za javni nastop bivše notranje ministrice, na katerem je napovedala, da odstopa. Dejala je sicer, da je načelna in da zato ne bo dopuščala vmešavanje politike v delo policije, raje se bo vrnila na staro mesto v Tacen. Ni pa razložila, zakaj se je na tak način izneverila koaliciji in vladi, ki jo je politično rehabilitirala? Zakaj se ni, preden je šla v javnost, najprej pogovorila s predsednikom vlade?  Že samo to dejstvo meče zelo slabo luč nanjo in na njeno domnevno »načelnost«. Ali je odstopila s figo v žepu? Ali jo morda celo kdo izsiljuje (dobro namreč poznamo tiste, ki se v borbi za politično prevlado, poslužujejo tudi takih prijemov)? Predvsem pa se mi zdi bizarno oziroma celo podlo, da jo sedaj brani tisti Mahnič, ki ji je marca 2020 grozil, da jo bo Janševa vlada z mesta generalne direkcije policije odstavila takoj, ko pride na oblast. In je to tudi storila, še isti večer ko je zaprisegla v parlamentu!?

 

Zaskrbljeni državljan 1