SLOVENSKA RKC tretjič

 

SLOVENSKA RKC tretjič

 

V tem blogu sem že nekajkrat pisal o slovenski rimsko katoliški cerkvi. Še posebej takrat, ko se je neposredno ali posredno vmešavala in posegala v dogajanja v naši družbi za kar, tudi po pravilih evangelija, nima nobene moralne pravice.

                                                         Vir: katoliška-cerkev.si

Njen formalni status v naši družbi dosledno opredeljuje 7. člen naše ustave, ki ločuje cerkev od države in ji striktno prepoveduje vtikanje v posvetne zadeve, med drugim tudi v politično in pridobitniško dejavnost, kar sicer redno počne. Se pa cerkev, vsaj katoliška, že tradicionalno ne meni kaj dosti za določila naše ustave. Ko gre za njene koristi, se obnaša kot da njena vloga ni ustavno opredeljena. Vede se kot eksteritorialna organizacija, ki je podrejena Vatikanu ter posledično vatikanskim pravilom in kanonskemu pravu. Za svoja dejanja v Sloveniji le redko odgovarja, tako tudi posebnih posledic, predvsem finančnih, ne občuti. To velja še posebej za obdobja, ko je na oblasti njena tradicionalna zaveznica - desnica.

Slovenska RKC danes spada med najbolj okorele katoliške državne organizacije, saj že od Rodetovega časa v njenem vodstvu prevladujejo tradicionalistične in konservativne sile. Zato ne uspe slediti času in svojih dogem ni sposobna uspešno prilagajati sodobnim razmeram. To je tudi osnovni razlog, da je kmalu prišla pod udar novega naprednejšega in bolj liberalističnega vala v Svetem sedežu, ki ga je, odkar je zasedel svoj vatikanski prestol, pričel uvajati novi papež. Posledično so bili tudi vodilni slovenski škofi že večkrat klicani na zagovor v Sveti sedež. Na zadnji avdienci pa so se morali pred svetim očetom zagovarjati za svoja dejanja, celo brez metropolita ljubljanske škofije Zoreta, ki očitno njegove milosti več ne uživa.

                                                                     Vir: Delo.si

Novo vatikansko vodstvo slovenski cerkvi zameri predvsem tri »obsojanja vredne grehe«, ki po njegovih ocenah, prav nič ne pritičejo krščanski morali. Še posebej pa obsojajo dejstvo, da slovensko cerkveno vodstvo teh svojih dejanj ne obžaluje, da jih noče popravljati in da jih je poskušalo celo prikrivati. Na kratko gre za:

1. Nepregledne finance ljubljanske in mariborske nadškofije in njenih zgubarskih gospodarskih družb (Zvon 1 in 2, T-2), ki so v času debelih krav poslovale s sumljivimi naložbami, s katerimi so si nekaj časa ustvarjale velike profite. Ko pa je nastopila gospodarska recesija, so njihovi riskantni in sporni posli propadli ter povzročili velike izgube, ki so osiromašile slovensko cerkev. Se pa je cerkev takrat, zahvaljujoč svojim političnim desničarskim podpornikom v Sloveniji, ponovno izvlekla brez večjih prask. Dolgov namreč ni poravnala niti slovenska RKC niti Vatikan. »Bančno luknjo« z izvedbo finančne sanacije bank, smo morali zapolniti mi, slovenski davkoplačevalci. No, s prihodom novega papeža so se v Vatikanu stvari nekoliko spremenile in slovenska cerkev je morala nadrejenim v Rimu razgaliti svoje »finančne rabote« in jih priznati. Ali bo za svoje grehe dobila odpustek pri Frančišku, ne vemo, jasno je le, da nam zapravljenih sredstev ne bo vrnila nikoli;

2. Slovenska cerkev ne kaže pripravljenosti za resno in iskreno soočanje s spolnimi zlorabami svojih duhovnikov. Hudodelstva klera po svetu se odkrivajo, v Sloveniji to načeloma ostaja za cerkvenimi zidovi. Le tu pa tam pride v javnost kakšna njihova zloraba. Zato so se tudi pri nas oglasili od cerkvenih gospodov zlorabljeni in pričeli pripovedovati in razkrivati njihova hudodelstva. Civilna iniciativa, v kateri so sodelovali tudi nekateri predstavniki cerkve, je zato ustanovila gibanje Dovolj.je. Gibanje je pričelo javno pozivati cerkev, da naj že enkrat prične izvajati Vatikanska navodila, saj je že skrajni čas, da se končno razišče in obelodani cerkvena hudodelstva, storilce pa prijavi organom pregona. Cerkev je sicer obljubila, da bo v ta namen ustanovila neodvisno komisijo, gre pa zaenkrat le za obljubo, s figo v žepu. Zato namerava Vatikan poslati v Slovenijo svoje opazovalce, ki naj bi nadzirali delo komisije in prisilili slovensko katoliško vodstvo, da pospeši začetek njenega dela. To je bil tudi glavni razlog, da so marca letos imenovali mladega »neomadeževanega« novomeškega škofa Andreja Sajeta na mesto predsednika Slovenske škofovske konference - z namenom, da »počisti nesnago starih okostnjakov, ki so padli iz omar ljubljanske nadškofije«.

3. Vatikan je tudi že opozoril slovensko cerkev, da ne bo več toleriral dvojnega življenja nekaterih njenih cerkvenih dostojanstvenikov, s katerim krnijo ugled cerkve in njenega poslanstva. To opozorilo velja tistim, ki ne spoštujejo celibata, ne Božjih zapovedi glede nečistovanja in ki so lahko zaradi svojih spolnih nagnjenj predmet zgražanja javnosti in celo izsiljevanj.  

V slovenski katoliški cerkvi pa na žalost še vedno prevladujejo sile, ki bodo uporabile vso svojo moč in vpliv, da preprečijo kakršnekoli spremembe ali razkritja dolgoletnih anomalij. Zaradi tega bodo na udaru vsi tisti duhovniki, ki bi ubogali papeža in bi na ta način pričeli »ogrožati« status quo v slovenski katoliški cerkvi. Seveda imajo te sile veliko podporo tudi v konservativnih krogih v Vatikanu, ki si prizadevajo, da se na vsak način čim prej znebijo sedanjega, za njih preveč naprednega in revolucionarnega papeža.

No, pred nekaj dnevi je tudi »udarila« vest v italijanskih medijih, da se je jezuit in slikar pater Rupnik, ki je naše gore list, znašel v vatikanski preiskavi zaradi zlorabe redovnic. To je tisti slovenski duhovnik in priznani umetnik, ki je za svoja umetniška dela prejel številna priznanja. Med drugim ga je leta 2002 odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije takratni predsednik Milan Kučan, dve leti pred tem pa je prejel tudi Prešernovo nagrado za mozaik v papeški kapeli Odrešenikove matere v Apostolski palači v Vatikanu. 

Katoliška cerkev pa je tudi v njegovem primeru pokazala svojo tradicionalno hipokrizijo brez primere. Pater Rupnik je bil najprej zaradi spolne in siceršnje zlorabe izobčen iz cerkve. Nato pa je cerkev preklicala svoj ukrep in ga ponovno sprejela medse. In kakšen je bil razlog za pomilostitev: prvič, ker je redovnici, ki jo je zlorabljal dal po občevanju z njim odvezo in drugič, ker je po mnogih letih sprenevedanja in zanikovanja, svoj greh priznal in se pokesal. Grozzzzzza!

Ob tem želim spomniti na jasnovidnost naše pesnice Svetlane Makarovič, ki leta 2000 ni želela sprejeti Prešernove nagrade v družbi z njim. Moram priznati, da jo odslej še bolj cenim, ne le kot pesnico ampak tudi kot načelnega in pokončnega človeka.

 

Zaskrbljeni državljan 1