VOLILNO LETO 2022

 

VOLILNO LETO 2022


 

                                                          Vir: Domovina.si


Letos smo imeli tisti odgovorni državljani, ki na voliščih redno uveljavljamo svoje demokratične pravice, kar veliko opravka. Začelo se je s parlamentarnimi volitvami, nadaljevalo s predsedniškimi in lokalnimi, Janša pa nas je poslal še na tri referendume (ne trikrat, kot je tolmačil število glasov, ki jih je SDS nabrala kot pogoj za tri referendume, šli smo le enkrat in obkrožili trikrat DA). Tako smo nekateri obiskali volišča kar štirikrat. Drugi pa jih bodo, ko bo v nekaterih občinah še drugi krog županskih volitev, še petič. Veliko demokracije in veliko zapravljenega denarja!

Intenzivnemu političnemu dogajanju, ki smo mu bili priča, bo upam  prineslo tudi precej sprememb v našem političnem in družbenem vsakdanu.

Volitve so jasno pokazale, da je danes v Sloveniji levica močnejša od desnice. Volivci desnih opcij so sicer disciplinirani in hodijo bolj redno na volitve kot levi. Velika večina levih pa mora biti dovolj motivirana, da udejanijo svoje demokratične pravice. To mobilizacijo je tokrat učinkovito, s svojo dvoletno vladavino, dosegla SDS pod vodstvom svojega predsednika, ki že nekaj časa sodi med najbolj osovražene  politike v Sloveniji. Zato so bile prav vse navedene volitve, volitve PROTI njemu in njegovi stranki. S svojimi »rabotami« in represijo je namreč SDS zganila civilno družbo in tiste, predvsem mlade volivce, ki za obiskovanje volišč sicer ne tratijo svojega nedeljskega časa.

Pokazalo se je tudi, da dokler bo Janša vztrajal v vlogi absolutnega vodje desnice, ta ne bo več imela možnosti, da pride na oblast. Protijanšitični naboj je še vedno dovolj močan, in upam, da ostane tudi v bodoče. Desnica se bo morala na vsak način »resetirati«, da bo postala konkurenčna levici. To pa ne bo šlo brez pretresov in menjave na vrhu najmočnejše desne stranke. To, kar se je donedavnega le ugibalo, je postalo javno. Razpoke v sedanji konstelaciji moči med dvema desnima parlamentarnima strankama, so postale očitne. Evropska poslanka Novakova je takoj po rezultatih referendumov javno zaprosila Janšo, da naj se v dobro Slovencev umakne iz politike. »Spregledal« je tudi Tonin in izjavil, da bo NSi še vedno sodelovala v vladah v katerih bo tudi SDS, nikoli več pa v vladi, ki jo bo vodil, še do nedavnega, njegov veliki vzornik. No, gospod Tonin, žal ste spregledali vsaj dve leti prepozno!

Lahko bi dejali, da je toliko zaporednih porazov močno ošibilo  SDS, ki je zato postala veliko bolj ranljiva, kot je bila doslej. Sedaj je svojo priložnost zaslutila NSi, ki ji je bila dolga leta namenjena le vloga priveska močnejši sestri. Skladno z moralo, ki krasi NSi, se mi vsiljuje prispodoba iz džungle – hijena se okorajži in napade ranjenega leva, ki jo je dolga leta, ko je bil še zdrav, hranil z ostanki ulovljene divjadi. Sedaj pa je začutila svojo priložnost in se obrnila proti njemu.

Prav tako se je jasno pokazalo, da večina Slovencev ne ceni ekstremizma, ne levega, ne desnega. Podobno tudi ne odobrava žaljivega in zajedljivega izražanja ter žaljenja, ki se ga poslužujejo Janša in njegovi privrženci, še posebej razni hojsi, mahniči, grimsi itd.

Pokazalo se je tudi, da se večina ljudi želi usmerjati v prihodnost in se posvečati perečim problemom, ki nas čakajo, od draginje, preskrbe z energetiko in hrano, do zdravstva in oskrbe starejših. Da se ne želijo več ukvarjati s preteklostjo in z delitvijo na naše in vaše, na bele/črne in rdeče, na kapitaliste in komuniste, na vernike in nevernike, na belogardiste in partizane…. Te delitve pa stalno pogreva predvsem desnica na čelu z SDS, ki si s svojo ekstremno politiko želi nabirati politične točke. Toda prišel je Robert Golob, ki je prinesel pravo alternativo s katero nas usmerja naprej, na prave probleme. Zato njegovo vlado še vedno podpira večina državljanov.

Pokazalo se je tudi, da ne želimo ostati del zaostale srednje evropske združbe na čelu z Madžarsko in Poljsko, v katero nas je zapeljal Janša, da si želimo vrnitev v jedrno Evropo, ki se ravna po evropskih načelih. Da želimo vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic.

Izid referendumov pa je tudi dokaz, da si želimo pluralnost in objektivnost medijev, še posebej tistih, ki so v naši lasti, ter da si želimo dobro pripravljen zakon o dolgoročni oskrbi, ki bo deloval učinkovito in ki nam bo lajšal starost.

Menim, da je prav, da je referendumsko presojo prestal tudi zakon o vladi. Sicer nisem prepričan, če majhna Slovenija potrebuje toliko resornih ministrstev. Osredotočanje vlade na solidarno prihodnost, na visoko šolstvo znanost in inovacije ter na podnebje in energijo, bi se verjetno dalo organizirati tudi na drug, bolj racionalen način - z minimalnimi stroški in prerazporeditvijo kadrov. Sem pa kljub temu glasoval ZA, ker sem tudi tokrat glasoval proti Janši. Vsi smo pač rdeči pod kožo.

Kot sem že omenil, so bili tudi nedeljski referendumi še ene volitve proti Janezu Janši, ki je že 30 let stalnica razprtij v naši družbi! Kdaj bo odnehal? Ali mu bo tokrat vsaj Logarjeva lekcija kaj zalegla? Po njegovem priznanju, da je vseskozi pri naskoku na predsedniško mesto vodil svojega pomlajenega klona, to ni nemogoče. Javno je namreč po volitvah povedal resnico, ki smo jo slutili. Izjavil je, da mu je sam predlagal/naročil, da kandidira le s podporo volivcev, brez vidne pomoči stranke, da naj se pretvarja, da nima politične preteklosti, le prihodnost, ter da se dosledno vede pahorjansko, torej spravno in brez žalitev in napadanja drugih, kar je všečno veliki večini volivcev.

In kaj bi lahko pomenila omenjena Janševa taktika? Odgovor je na dlani – dejstvo je, da je še vedno absolutni vodja stranke, ki pa je zaradi svoje nepopularnosti prisiljen nekaj ukreniti. Morda se je zaradi tega lotil načrtovanja Logarjeve politične prihodnosti kot možnega bodočega mandatarja in predsednika SDS - seveda pod njegovim vodstvom. Ali bo tako postal stric iz ozadja, ki vleče vrvice svojih lutk, kot ji danes iz ospredja? Bomo videli!


                                                                     

                                                             Vir: Reporter

 

Ker pa vas s tem prispevkom ne želim spraviti v slabo voljo, mi dovolite, da za zaključek citiram klic na pomoč Mici iz Nedeljskega Dnevnika: »Imamo toliko volitev, da že zmanjkuje kemičnih svinčnikov. Rajko Janša, kje si?«

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA