SLOVENSKO ZDRAVSTVO

 

SLOVENSKO ZDRAVSTVO

 

                                                                   Vir: SLS

Nedavno sem prejel v vednost pismo razočarane državljanke z naslednjo vsebino:

 

»Spoštovana dr. Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, 

želela bi vas opozoriti na neprimeren čas čakanja na rezultate preiskav oz.na netočne izvide specialistov. 

Primer 1:

Po napotilu izbranega zdravnika sem 9.12.2022 obiskala urgentno ambulanto za odrasle na Infekcijski kliniki v Ljubljana. Razlog za napotitev je bila huda dvodnevna diareja in zelo povišane vrednosti CRP (208). Odvzeti so bili vzorci na hemokulture in koprokulturo. 

Sicer v poročilu po ambulantnem pregledu piše, da me bodo v primeru pozitivnega izvida obvestili, je pa vseeno nedopustno, da na izvid (po pošti) čakam že 30 dni. Moji 'nestrpnosti' je prav gotovo botrovala tudi skrb, ker sem v septembru 2021 imela resekcijo sigme s konverzijo zaradi petkratnih zagonov divertikulitisa in dveh okužb s Clostridioides difficile.

Pri tem niti ne želim omenjati odnosa zaposlenih pri poizvedovanju o rezultatih preiskav. 

Primer 2:

Moj vnuk Urban ima redne letne kontrole na Pediatrični kliniki zaradi močne alergije na arašide. Star je 14 let. V preteklem letu je imel pregled dne 5.4. 2022, izvide pa je prejel šele čez 8 mesecev in 7 dni (15.12 2022). Poleg tega v uvodnem delu poročila o ambulantnem pregledu piše, da je pacient star 12 let (v času pregleda je bil Urban star 13,5 let), nato pa se na naslednji strani pojavlja ocena zdravstvenega stanja nekega drugega dečka, po imenu Mark. Kako lahko verjamemo, da je izvid Urbanov in ne Markov?? 

Verjamemo, da so razmere v zdravstvu težke, vendar težko sprejemamo nerazumljivo dolge zamude pri pošiljanju izvidov in malomarnost, ki se je pojavila z zamenjavo (imen ali celo izvidov) dveh mladih pacientov. 

V prilogi pošiljam kopiji obeh izvidov. 

S spoštovanjem,«

 

To pismo, ki verno ponazarja nevzdržno stanje v našem javnem zdravstvu, me je (kljub temu, da je ta problem že nekaj časa najpomembnejša tema v Sloveniji) vseeno navedlo na to, da še sam dodam nekaj svojih misli.

Drug razlog, ki me je navedel na pisanje, pa je intervju upokojene zdravnice dr. Mateje Kožuh Novak v tedenskem magazinu Reporter. V njem podrobno razlaga vzroke za sedanje katastrofalno stanje v našem zdravstvu. Predvsem pa argumentirano ugotavlja, da za to pereče stanje ni kriva le politika, ampak v glavnem kar zdravniška elita sama.

Na mestu ministra za zdravje so se skorajda v vseh vladah vrstili v glavnem le zdravniki, ki so se čez noč prelevili v politika, ki je odločal o našem zdravstvenem sistemu. Kot zdravniki pa so gledali na zdravstveni sistem in na njegov razvoj s povsem napačnega vidika - z zdravniškega zornega kota. Zdravstvenega sistema pa nikakor ne bi smeli graditi zaradi zdravniških potreb. Potrebujemo ga, ker smo ljudje ko zbolimo, odvisni od zdravljenja pod strokovnim zdravniškim vodstvom.

Že ob nastanku nove države je politična in takratna zdravniška elita napravila usodno napako. Po tedaj (in še vedno) prevladujoči neoliberalistični kapitalistični logiki, si je bilo treba za varno življenje nagrabiti čim več premoženja. Ta ideologija se je širila tudi v zdravniško stroko.

Peterletova vlada je zato odprla pot privatizaciji zdravstva, ki se je pričelo dokaj hitro razvijati na račun javnega zdravstvenega sistema, ki je bil v bivši socialistični državi dobro organiziran. V »enoumju« smo namreč imeli vsi takojšen dostop do zdravnika na primarni, po potrebi pa tudi pravočasno zdravljenje na sekundarni in terciarni ravni. Po osamosvojitvi pa smo si z opisanim, za paciente pogubnim vodenjem zdravstva, počasi ustvarili to, kar imamo danes. Ustvarili smo si paradoksno stanje, ko je v veliko bolj premožni in razviti družbi, kot je bila tedaj, dostop do zdravstvene oskrbe za večino prebivalstva skorajda nedosegljiv! Tisti, ki imajo veliko pod palcem, plačilo za pregled pri privatniku ne predstavlja velike ovire. Ostalim pa se slabo piše.

Država namenja za zdravstvo vsako leto kar okoli pet milijard evrov. To je tako velika vsota, da bi morala zagotavljati visoko raven zdravstvenih storitev za vse. Pa ne. Vzroki so seveda številni – korupcija in provizije, slaba organiziranost in neracionalno vodenje v javnem zdravstvu, privatizacija, monopol dobaviteljev zdravil in zdravstvene opreme itd. Zdravstveni blagajni so prisesani tudi številni zajedavci, ki ji pijejo kri. Po nekaterih ocenah iz zdravstvene mošnje v privatne žepe letno odteka več kot deset odstotkov vseh sredstev. Te interesne skupine dobaviteljev, lobistov, zdravnikov in vodstvenih delavcev delujejo kot klan, ki bo napravil vse, da do zdravstvene reforme, ki jo napovedujeta premier in zdravstveni minister, ne pride. Gre za preveč državnega denarja, ki ga kradejo leta in leta.

Ob neracionalnem trošenju in odtekanju sredstev so se tudi investicije v zdravstvo pokazale za slabo razporejene in neučinkovite. Ljubljanski Klinični center, ki je bil nekoč ponos našega zdravstvenega sistema, se je le redko in nezadostno posodabljal. Postal je zastarel in nefunkcionalen. Prostori medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru so premajhni za študij števila zdravnikov, ki jih potrebujemo itd.

Vlada je v petek na vrhu koalicije na Brdu razgrnila celovit pogled stanja v našem zdravstvu. Napoveduje, da bo sedaj le ugriznila v kislo reformsko jabolko. Kdaj in kako bo uresničevala svoje napovedi, bomo videli.

Moje mnenje je, da se mora reforme lotiti celovito, sicer ne bo uspešna. Mora se temeljito spopasti s številnimi anomalijami, ki smo jim danes priča. Najprej mora poskrbeti, da bodo imeli vsi državljani dostop do primarne zdravstvene oskrbe in nato po potrebi tudi do specialistične ravni. Postaviti mora interes bolnikov na prvo mesto, pred profite koncesionarjev in privatnih ambulant in bolnic. Striktno mora razmejiti javno in privatno zdravstvo. Slednje se bo moralo financirati izključno iz svojih, ne javnih virov. Prepovedati mora zdravnike dvoživke. Ukiniti mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem kopičenje velikih profitov privatnih zavarovalnic. Odpraviti mora preskakovanje čakalnih vrst. Čim prej se mora spopasti s korupcijo in interesnimi lobiji, ki se hranijo iz javnih sredstev. Počistiti mora vso navlako, ki se je leta nakopičila v Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Bolj smotrno mora pričeti vlagati v digitalizacijo zdravstvenega sistema in prenovo javnih zdravstvenih ustanov in bolnic. Pri tem bi bilo tudi dobro, da bi omejila vpliv lokalnih skupnosti, predvsem županov (primer Janković, ki je med krivci, da njegovi občani v najlepšem mestu na svetu, ne pridejo do osebnega zdravnika).

Kako se bo vlada spopadla z lobiji dobaviteljev, s privilegiranimi zdravniki in cehovskimi zdravstvenimi organizacijami, kot so zdravniška zbornica, Fides, Slovensko zdravniško društvo, Mladi zdravniki Slovenije, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, je veliko vprašanje, še večje pa, ali bo pri tem vsaj deloma uspešna.

Ali se bo z imenovanjem vodje strateške skupine Brecljem kaj spremenilo? Ne vemo. Omenjeni kirurg, ki je dežurni kritik dogajanja v zdravstvu, ima sedaj možnost, da dokaže, da ni vešč le v besedah, ampak tudi v dejanjih.

 

Pa še to: Ko pa smo že pri zdravstvu, se moram opravičiti najbolj priljubljenemu slovenskemu poslancu Branku Grimsu. Kot vsa Slovenija, razen vernikov SDS, sem se norčeval iz njegove izjave, da se je ob poizkusu umora od svojega napadalca (ki se ga policijsko dokazano ni niti dotaknil) nalezel atipično pljučnico. Ko sem Domobrankota ponovno zagledal na televizijskem zaslonu, sem se jo nalezel tudi jaz!

Poslanca Gibanja Svoboda pa celo skrbi, da ni morda njegov kolega ubogi Grimsi pri porivanju od zadaj fasal celo AIDS, no atipični AIDS.

 

Zaskrbljeni državljan 1