TAM DALEČ JE SLOVENIJA (13)

 

TAM DALEČ JE SLOVENIJA (13)

 

                                                   Vir: ksh.fgg.uni-lj.si

Tam daleč za sedmimi gorami in vodami se nahaja majhna, lepa deželica s čudovitimi hribi in butično morsko obalo.

Tam živijo prijazni in delovni ljudje. Med njimi so tudi izjeme, ki jih drugod ne bi želeli za sodržavljane.

Tam vlada, ki jo je z veliko večino izbralo ljudstvo, težko uresničuje svoje predvolilne obljube. Delno je za tako stanje kriv njen predsednik s svojo vladno garnituro, ker je očitno podcenil neugodne mednarodne razmere in aktualne probleme doma, s katerimi se je bil že od prvega dve vladanja moral soočati. Velik del neuspeha pa moramo vsekakor pripisati izjemno destruktivni opoziciji, ki jo vodi »princ teme«, kot ga je nekdaj opisal sedaj že pokojni predsednik države in vlade. Svoje vojake je podtaknil na odločujoča in dobro plačana mesta v vse pore družbe, sedaj pa so mu dolžni zvesto služiti in to tako, da dosledno sabotirajo vse ukrepe in dejanja sedanje vlade.

Tam je vlada popustila pritiskom zdravniškega lobija, še posebej sindikata Fides, ter njenim članom povišala plače. Ta enostranski in nesmiselni ukrep je sprožil val protestov in plaz zahtev drugih zaposlenih v javnem sektorju. Vsi želijo višje plače, enako kot so jih bili deležni zdravniki. Med najbolj aktivnimi in glasnimi so tudi gasilci, ki so šli na ulice in protestirali pred poslopjem vlade. Nato pa so še nekaj časa nekateri vidno okajeni tavali po središču glavnega mesta. Kalili so javni red in mir, vpili, metali glasne petarde, ter nadlegovali mimoidoče meščane. Čeprav smo na njihovo požrtvovalno delo ponosni, pa jim tako obnašanje ni bilo v čast.

Tam je protestni val za zvišanje plač izkoristil tudi vidni član klana »princa teme«, nekdanji skorumpirani župan in kaznjenec. Ob obilni pomoči svoje politične stranke je organiziral protestni shod upokojencev, ki niso zadovoljni s svojimi pokojninami. Po pričakovanju pa je protestni shod kmalu spremenil v demonstracije proti vladi.   

Tam peterica samooklicanih zaslužnežev za nastanek nove države grozi vladi, ker je ukinila muzej, ki so si ga sami postavili (seveda na državne stroške) kot spomenik svojim pogumnim dejanjem. Peterica, med njimi sta tudi dva pravomočno obsojena, grozi z akcijskim načrtom. Z njim si želijo na lep ali grd način zagotoviti večni mavzolej, ki bo na njihova herojstva spominjal še generacije.

Tam direktorica osrednjega zdravstvenega doma glavnega mesta, ki je obenem lastnica privatne zdravniške prakse, želi dodatno nagrado za neuspešno delo, ki ga opravlja. V času njenega direktorjevanja so zaradi  njenih »menedžerskih« prijemov (bolje rečeno mobinga podrejenih) dom zapustili številni zdravniki, še več pacientov pa je ostalo brez osebnega zdravnika. Da bi bila mera polna, jo podpira tudi večni župan mesta, ki je bil in je še v številnih kazenskih postopkih. Župan trdi, da si direktorica zasluži dodatno nagrajevanje, ker izvaja ustrezne varčevalne ukrepe – ker ni zdravnikov in pacientov so ambulante prazne, to pa zmanjšuje stroške za ogrevanje, čiščenje, vzdrževanje, manj se porabi sanitetnega materiala, pa še manj zdravnikov je treba plačevati.

Tam si je sicer nekoliko kontroverzna a popularna pisateljica in pesnica zaželela ponovno podelitev nagrade za življenjsko delo, ki jo je pred leti zavrnila. Njen razlog za zavrnitev je temeljil na dejstvu, da je upravni odbor sklada, ki odloča o nagradah, proti vsem pravilom tik pred podelitvijo, enako nagrado namenil patru jezuitu, ki je ustvaril mozaik v papeževi cerkvi v Vatikanu, ki so ga imeli čast videti le redki. Seveda tudi člani upravnega odbora, ki so mu jo podelili, ne. Niso pa tedaj vedeli, da je bil ta duhovnik tudi v času, ko je prejel nagrado, spolni predator. Njegova grozovita spolna in psihološka izživljanja nad redovnicami je namreč katoliška cerkev tedaj še potuhnjeno prikrivala.

Umetnica si je zaželela prejeti nagrado na prireditvi, na kateri se letno  te nagrade podeljujejo. Ker ji upravni odbor sklada tega ni omogočil, se je ob zaključku prireditve povzpela na oder in odrecitirala kratko  pesem,.

Zanimivo pa je bilo, da so bili nad njenim dejanjem najbolj ogorčeni prav tisti, ki so pred kratkim zahtevali nazaj (in tudi prejeli) svoja državna odlikovanja, ki so jih pred leti zavrnili zaradi njim neljubega predsednika. Tako so zopet dokazali, da so dvojna merila in žaljenje političnih nasprotnikov njihova povsem običajna praksa.

Tam daleč je Slovenija.

 

Zaskrbljeni državljan 1