PROJEKT LOGAR

 

PROJEKT LOGAR

 

                                                                  Vir: Kleine Zeitung

»Kako vendar Janez Janša ne ugotovi, da mu je potekel rok trajanja; da je politično mrtev? Ker mu tega nihče zares ne pove. Je kot maček Tom, ki v ihti lovljenja miši Jerryja spregleda prepad, proti kateremu se besno zapodi. In ko je že čez rob, še vedno teče, teče … dokler mu hudobna miš ne zažvižga in pokaže, da je izgubil tla pod nogami. Šele takrat zgrmi v globino. In kdo naj bi povedal Janši, da nima več tal pod nogami? … Njegovo zvesto dodobra prebrano in obrano ljudstvo tudi samo ne opazi in ne verjame, da je politično truplo.« kolumnist Vlado Miheljak.

Želel bi, da bi imel odlični lucidni kolumnist Miheljak tokrat prav. Vendar nisem povsem prepričan v njegovo oceno o fenomenu slovenske politike.

Tisti ki so mislili, da bo Janez Janša po prepričljivo izgubljenih parlamentarnih volitvah, prevzel odgovornost za boleč poraz in odstopil s čela svoje stranke ter se umaknil v politični pokoj, so se krepko zmotili. Kot že večkrat doslej, nas tudi tokrat ni presenetil in še naprej ostaja, kljub številnim porazom v letu 2022 (parlamentarne, predsedniške, trije referendumi) negativna stalnica slovenske politične scene.

Po pričakovanju se je na poraz odzval njemu svojstveno  - maščevalno. Po vzoru svojega, prav tako padlega ameriškega idola, je najprej pričel oporekati volilnim rezultatom. Nato pa je nemudoma pričel rušiti novo vlado.

Sedaj je povsem na dlani, da ni nikoli pomišljal o umiku iz politike, saj se je že od prvega dneva po porazu pričel pripravljati na ponoven prevzem oblasti.

Najprej z blokiranjem delovanja nove vlade v parlamentu (vlaganje zakonov, interpelacije, obstrukcije sej), nato z referendumi (med njimi o Zakonu o vladi), sledila pa je vsesplošna protivladna vojna na vseh področij družbe (mobilizacija sindikatov, ki jih obvladuje, predvsem zdravniškega, protesti upokojencev, protivladna kampanja na javni RTV in v njegovem medijskem imperiju, ovadbe proti novemu predsedniku vlade itd).

V svoji rušilni vnemi je celo pričel posnemati civilno družbo, ki jo je zmerjal, ko je proti njegovi avtoritarni vladavini vztrajala na ulicah skoraj dve leti.

Iz političnega pokoja je potegnil demagoškega strankarskega pribočnika, ki je želel preučevati mednožja poslank, zaradi korupcije pa se je nekaj časa celo hladil v zaporu. Ta »vrli in pokončni« mož, ki zatrjuje, da ni več povezan z SDS, je z mrežo omenjene stranke angažiral upokojence iz vse države ter jih pripeljal v prestolnico. S pomočjo pripadnikov omenjene stranke jih je napeljal, da so ogorčeno protestirali proti vladi, ker jim ne zagotovi spodobnih pokojnin.

Sedaj je prišla na vrsto še interpelacija proti vladi, ki temelji izključno na ideološki osnovi. Glavni razlog za vložitev nezaupnice vladi naj bi bila njena odločitev, da ukine muzej, ki si ga je želel postaviti skupaj s svojimi osamosvojiteljskimi kolegi.

Janši ne moremo oporekati, da ni spreten in premeten politik ter velik manipulator, zato se dobro zaveda, da samo rušenje vlade, ne bo dovolj.  Zato so vse njegove dosedanje »aktivnosti« le priprava na »operacijo Logar«, ki sledi.

To operacijo je pričel pripravljati kmalu po tem, ko si opomogel po velikem šoku, ki ga je doživel na parlamentarnih volitvah. Očitno ga je dovolj zdramil, da mu je postalo jasno, da »brand Janez Janša« ne bo več dovolj za naskok na oblast. Njegova priljubljenost hitro pada, poleg tega pa averzija do njega in njegove politike, združuje njegove nasprotnike. Očitno je tudi ocenil, da kupovanje poslancev drugih strank in menjava vodij koalicijskih strank (kot mu je uspelo v času Cerarjeve vlade), tokrat ne bo uspelo.

Zato si je moral domisliti nov načrt. Prišel je na idejo, da Logarja najmanj osovraženega člana svoje stranke, pošlje v predsedniški boj z namenom, da preizkusi politični spomin slovenskih volivcev. Odziv slovenskega volilnega telesa na »neodvisnega« kandidata, ki ga je za potrebe volitev prizadela amnezija, da je naenkrat pozabil svojo politično preteklost, je bila osupljiva. Logar je zmagal v prvem krogu, v drugem pa je zbral veliko več glasov, kot njegova stranka na parlamentarnih volitvah. Tak izid je pomenil, da imajo nekateri volivci zelo kratek politični spomin. Da lahko hitro podležejo sprenevedanju »na novo politično preoblečenemu igralcu«, ki vešče odigra vlogo neodvisnega, nestrankarskega in načelnega kandidata – čeprav je politično zrastel v eni stranki in bil minister te stranke v vladi, še vedno pa je predsednik sveta stranke in njen poslanec v parlamentu. Čez noč je nato po javnomnenjskih anketah postal celo najbolj priljubljen slovenski politik.

                                                                  Vir: Reporter

Ta presenetljivo uspeli eksperiment je Janši zopet ponudil realno možnost za naskok na oblast.

Postavljalo se le še vprašanje, na kakšen način bo izkoristil presenetljivo Logarjevo popularnost sebi v korist. Najprej se je govorilo, da naj bi Logar formalno prevzel predsedstvo stranke SDS, Janša pa naj bi jo dejansko vodil iz ozadja. Očitno pa je Janša ugotovil, da ta poteza ne bo zadostovala. Recept za zmago na volitvah so glasovi sredinskih in desnih volivcev, ki ne želijo več glasovati za Janšo in njegovo radikalno desno politiko.

Zato ostaja le še ena možnost – da Logar izstopi iz SDS in ustanovi svojo stranko, ki bo pritegnila omenjeni krog volivcev. Ta računica se je sicer že enkrat izjalovila, ko se je Virant izneveril Janši in zapustil vlado. Očitno pa je Logar veliko bolj poslušen in vdan svojemu velikemu vodji kot je bil Virant. Na ta način bi SDS pridobila svojo politično depandanso, ki bi imela drugačno volilno bazo.

Sedaj, ko se šušlja, da bi k Logarju prestopilo še nekaj znanih političnih imen, menda celo brezposelni bivši predsednik Pahor, ta opcija postaja vedno bolj realna in potencialno učinkovita. Za sestavo koalicije po naslednjih parlamentarnih volitvah (ali pa že po predčasnih) pa bi vseeno potrebovali vsaj še NSi, katere predsednik zagotavlja, da ne bo nikoli več šla v Janševo vlado. Toda NSi je za svoje koristi že tolikokrat požrla svoje dane besede, da ji ni za verjeti.

Kljub temu pa se postavlja vprašanje: ali bo Logar uspel obdržati jagnječjo podobo in koliko časa bo ta njegov politični potencial še trajal. Ali bodo volivci še enkrat nasedli njegovemu sprenevedanju, da ni več odvisen od SDS? Ali bodo tokrat volivci le spregledali Logarjevo podcenjevanje (volivcev), manipuliranje in pritlehno metanje peska v oči?  Kot kažejo javne ankete, je do sedaj zelo uspešno odigral svojo licemersko vlogo.

Se pa je nedavno Janši odprla še ena dodatna možnost, ki bi lahko povečala število strank, ki bi ga podprle pri snovanju koalicije. Ruparjeve demonstracije proti vladi so presenetljivo uspele in pritegnile številne udeležence iz cele države. Po propadu DEMOS-a in stranke Alenke Bratušek, ki je tudi stavila na upokojenske glasove, se je kar naenkrat pokazala nova »luknja« v volilnem bazenu – upokojenci in ljudje, ki prejemajo nizke prihodke in dobesedno životarijo. Zviti Janša jih je z Ruparjevim podvigom že pričel nagovarjati. Ali ti protesti lahko celo prerastejo v stranko? Bomo videli.

Vsekakor pa, na žalost, Janša še ni rekel zadnje besede v politiki.

 

Zaskrbljeni državljan 1