SPOMENIK OSAMOSVOJITVI
SPOMENIK OSAMOSVOJITVI
Lahko bi
dejali, da je veliko večino Slovencev presenetila nedavna izjava nekdanjega
predsednika države Milan Kučan, »da se mu zdi, da bi bilo prav, da bi država postavila
spomenik osamosvojitvi«.
Njegova
pobuda vsebuje tudi kraj, na katerem naj bi se bodoči spomenik nahajal. Po
Kučanu mu je pravo mesto Trg Republike. Tam se je namreč 25. junija 1991 odvijala
velika proslava v počastitev nastanka prve slovenske države, na kateri je
izjavil tiste znamenite besede: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!«
Vedel je namreč, da so tedaj že krenili tanki JNA iz kasarne na Vrhniki.
Bilo bi prav,
«da bi na osrednjem trgu stal spomenik, ki je povezan s krajem, na katerem so
potekala pomembna osamosvojitvena dejanja. Spomenik bi moral biti simbol
tistega, sedanjega in prihodnjega časa«, je še izjavil.
Sicer nisem
velik pristaš malikovanja zgodovinskih dogodkov s postavljanjem raznih
spomenikov ali muzejev. Moran pa priznati, da sem sam že večkrat pomislil, da bi
morali vseeno na nek način obeležiti ta pomembni prelomni trenutek za slovensko
državo, ne pa šele sedaj po 30 letih njenega obstoja. Zato se z idejo bivšega
predsednika povsem strinjam.
Presenetil
pa me je drugi del njegove izjave, »da je obstoječi spomenik (mislil je na
spomenik Revolucije) simbol nekega drugega časa in nekih drugih hotenj«. Čeprav
je formulacija precej dvoumna, pa je vsekakor ne morem sprejeti. Kaj to pomeni,
da bi ga morali odstraniti? Prestaviti v nek muzej? Ta del njegove izjave me je
milo rečeno presenetil, celo nekoliko vznejevoljil.
Seveda so
njegove besede takoj »zgrabili« na desnici. Očitno je izjava najbolj
razveselila Lojzeta Peterleta, ki je nemudoma dodal, da bi morali z osrednjega
trga v prestolnici, sedanji spomenik posvečen NOB, že zdavnaj odstraniti. Tudi
Janša se je seveda moral oglasiti in čivkniti, da dvomi v iskren namen bivšega
predsednika. Meni, da gre zgolj za manever, kako omiliti vladno odločitev o
ukinitvi Muzeja osamosvojitve.
V principu pa
se najbolj strinjam z Levico, ki vidi v odstranjevanju obeležij NOB nevarnost,
da s tem postopoma izbrišemo iz našega spomina najhrabrejše dejanje slovenskega
naroda.
Morda bi se
strinjal, da premestimo v nek muzej nekatere spomenike, ki nam ob pogledu nanje
porajajo neke neprijetne občutke. Tu imam v mislih predvsem spomenik Borisu
Kidriču, ki stoji nasproti vhoda v predsedniško palačo. Ob pogledu nanj te
njegova drža z rokami na bokih spominja na spomenik npr. Kim il Sungu. Zaradi
njegove velikosti, pa se, ko stojiš pred njim, počutiš majhnega, nepomembnega.
Ne bi imel
nič proti, če bi odstranili tudi Jankovićev spomenik osamosvojitvi na Trgu
mladinskih delovnih brigad. Ne da je odbijajoč in estetsko nesprejemljiv, mimoidočim
tudi ni jasno kaj predstavlja. Da bi razumeli njegov pomen, je potrebna še posebna
razlaga. Deluje pa kot, po srbsko rečeno, »grdosija«. V slovenskem prevodu bi
pomen tega samostalnika lahko opisali le z več besedami – ogromen, grd,
glomazen, predvsem pa odbijajoč.
Pa se vrnimo
k Kučanovi izjavi. Ker ga dobro pozam, se mi zdi nekonsistentna in mu je sicer
ne bi pripisal. Kakšen motiv ga je vodil pri tem, mi ni znano. Ali je želel s
to dvoumno izjavo odvzeti »osamosvojitveni veter« iz jader desnice in jo
postaviti v neugoden položaj. No, to mu je najbrž uspelo. Janša and co ne
morejo biti proti njegovi ideji. Ali je želel pomagati Golobovi vladi pri
utišanju opozicije ob združitvi muzejev novejše zgodovine in osamosvojitve? Očitno
da. Golob je takoj pozdravil njegov predlog in napovedal ukrepanje vlade. Ali to
pomeni tudi neke vrste sprave na levem političnem polu? Verjetno tudi da!
Je pa bivši
predsednik s svojo izjavo tudi razočaral veliko večino Slovencev, ki se
zavedajo pomembnosti odpora proti okupatorji in partizanskega osvobodilnega
boja, ki sta tlakovala slovensko samostojnost, pa tudi slovensko državo.
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar