NOVA HLADNA VOJNA?

 

NOVA HLADNA VOJNA?

 

                                                                                         Vir: RTV SLO

Vse kar je pricurljalo v javnost o pripravah na vrh NATA, ki bo v manj kot mesecu dni v Vilni v Estoniji, kaže na to, da naj bi naslednji vrh zavezništva prinesel veliko novega. Prišlo naj bi do korenitih sprememb v temeljnih tajnih dokumentih, ki bodo predloženi članicam v sprejem.

NATO naj bi bo odslej imel veliko bolj precizne regionalne načrte za obrambo zavezniškega ozemlja. V njih bo do potankosti določeno, kdaj in kje bodo članice dolžne namestiti svoje vojaške enote in katere. Namesto dosedanjih 40.000 vojakov, ki so v stalni visoki pripravljenosti, jih bo odslej kar 300.000, kar bo zelo zahtevna (in draga) naloga za oborožene sile. Več bo skupnih manevrov in priprav. Počasi se tako izrisuje podoba nove velike preobrazbe te vojaško politične organizacije.

Sicer se je obsežna transformacija »kolektivne obrambe« (če jo sploh lahko tako imenujemo) začela že po ruski aneksiji Krima leta 2014. Del obsežnega prilagajanja na nove načrte bo tudi povečanje proizvodnje orožja in streliva. NATO-vo oboroževanje ukrajinskih sil je pokazalo, kako nezadostne so bile zaloge vojaške opreme, ko pride do konflikta večje razsežnosti.

Tako povečanje stopnje pripravljenosti in obsežnejša proizvodnja orožja in streliva seveda pomeni le eno - eskalacijo vojaških izzivanj Rusije. Pomeni tudi, da bodo morale odslej članice vlagati veliko več v skupno obrambo. V Vilni naj bi bila sprejeta tudi nova finančna obveznost članic, ki bo »nadgradila« valižanski sklep iz leta 2014, po katerem bi morale članice namenjati za obrambo letno vsaj dva odstotka svojega DBP. Dejstvo je namreč, da se jih večina tega sklepa ni držala, vključno s Slovenijo. Sedanja slovenska vlada je takoj po nastopu napovedala, da bo mejna dva odstotka dosegla leta 2030. Po julijskem dogovoru v Vilni pa očitno tudi to ne bo dovolj! Predlagano je namreč, da dva odstotka DBP poslej ne bo več cilj, temveč spodnja meja vlaganj v vojsko.

Največ poudarka bo na zasedanju seveda namenjeno vojni v Ukrajini. Večina članic, na žalost tudi Slovenija, zastopa tezo, da je potrebno še naprej pospešeno oboroževati in usposabljati ukrajinsko vojsko. Ta teza sloni na predpostavki, da »več kot bodo Ukrajinci pridobili v spopadu, bolj močni bodo za pogajalsko mizo.« Putin naj bi šele takrat ugotovil, da ne more zmagati na bojišču, ampak se mora pričeti pogajati o miru – »pravičnem miru za Ukrajino«.

Ta teza pa po moji presoji prinaša izjemno tveganje. Ne predvideva, da bi lahko Putin reagiral tudi drugače - z eskalacijo konflikta ter z grožnjo (ali pa celo uporabo) jedrskega ali pa, na primer, biološkega orožja, ki bi ogrozil svet. V primeru uspešne ukrajinske protiofenzive, na kateri temelji omenjena NATO-va doktrina, bo Putin stisnjen v kot. Ker ne bodo izpolnjeni načrtovani strateški cilji, ki so jih želeli doseči z agresijo, bodo njegovi militantni generali pritiskali nanj, da namesto priznanja poraza, izbere zaostrovanje spopada. Težko bodo pristali na pogajanja, na katerih bo imela Ukrajina prednost, vsaj v psihološkem smislu. Bojim se, da ukrajinski uspehi na bojiščih ne bodo prisili Putina za pogajalsko mizo, ravno nasprotno – v nevarno vojno z NATO-m.

Čeprav Sovjetske zveze ni več, kar velja tudi za hladno vojno med bivšim varšavskim in severnoatlantskim blokom, ki smo jo, vsaj tako smo mislili, v Evropi za vedno preživeli, pa se pojavlja vedno več indicev, ki spominjajo na njeno obnovitev. Tokrat med Rusijo in atlantskim zavezništvom. Ob tem se nam postavlja vprašanje ali so ZDA po dogovoru v Helsinkih sploh zares odstopile od hladne vojne proti tradicionalnemu nasprotniku in so podpisale helsinško listino s figo v žepu. Vsa kaže na slednje.  

 

Ne morem razumeti suicidnega ravnanja evropskih voditeljev, vključno z Golobom, da ne uvidijo, da je edina prava pot čimprejšnja prekinitev ognja, ki bi ji sledila mirovna pogajanja. Oboroževanje in eskalacija spopada bo prinesla le nove človeške žrtve, uničevanje in ruševine. Ali celo svetovno katastrofo!?

Upal sem, da bo imela sedanja vladna garnitura, pa tudi predsednica države, bolj trezen pogled na ukrajinsko vojno. Žal sem se motil. Nič manj ni podvržena NATU in ZDA, kot je bila Janševa vlada. Še vedno se udinja Američanom in jim poslušno sledi v spopad širših razsežnosti. Zakaj? Za Ukrajino in Ukrajince sigurno ne!

 

Zaskrbljeni državljan 1