TAM DALEČ JE SLOVENIJA (17)

 

TAM DALEČ JE SLOVENIJA (17)



 

                                                       Vir: ksh.fgg.uni-lj.si


Tam daleč za sedmimi gorami in vodami se nahaja majhna, lepa deželica s čudovitimi hribi in butično morsko obalo.

Tam živijo prijazni in delovni ljudje. Med njimi so tudi izjeme, ki jih drugod ne bi želeli za sodržavljane.

Tam se stežka kaj premakne, vsaj naprej. Vlada je pred nekaj dnevi sprejela tako zaželeni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja od leta 2003 dalje. Zakon naj bi poskrbel za dostojno življenje starejše populacije, ki predstavlja že več kot četrtino prebivalcev Slovenije. V prihodnje bo ta delež le še naraščal. Zakon je moral v parlamentu prestati dvojno glasovanje, ker je po prvem Državni svet izglasoval veto na njegovo uveljavitev.

Zakon seveda ni idealen. Upravičene so kritike, da ne predvideva celovite oskrbe za uporabnike, premalo je poudarka tudi na zdravstvenih vidikih dolgotrajne oskrbe, ne le socialnih. Zato se bo zakon po potrebi dopolnjeval.

Po sprejetju zakona so se po pričakovanju pojavili številni odpori raznih segmentov družbe do ponujenih rešitev. Kot kaže, nekateri še vedno ne čutijo solidarne odgovornosti, da bi dokončno uredili življenja starostnikov, ki potrebujejo socialno pomoč.

Po pričakovanju pri nasprotovanju uveljavitve zakona prednjačijo tisti, ki majo največ - delodajalci. V znak protesta so reprezentativne delodajalske organizacije demonstrativno izstopile iz ekonomsko-socialnega sveta, ki ga sestavljajo skupaj z vlado in reprezentativnimi sindikati. Ogorčeno so izjavili, da se ne strinjajo z načinom financiranja dolgotrajne oskrbe, ki jih bo stala letno »kar 1 odstotek njihovih dobičkov«. Seveda pri tem niso omenili naraščajočega trenda njihovih dobičkov v letih po covidu, pa tudi ne managerskih plač, ki jih prejemajo vodilni v njihovih podjetjih. Prav tako jih ni bilo slišati ob vladnemu financiranju njihovih podjetij iz državnega proračuna (torej iz denarja nas davkoplačevalcev), ki so ga bili deležni v zadnjih letih v znatnih količinah. Nekoč se bodo tudi nasprotniki zakona postarali, dvomim pa, da bodo potrebovali socialno pomoč družbe, ker si bodo do takrat nagrabili toliko bogastva, da bodo neodvisni.

Tam je prek noči izbruhnila velika afera, ko je pesnica in pisateljica, ki ima na balkonu razobešeno rdečo zvezdo, želela pred leti zavrnjeno nagrado za življenjsko delo, prejeti naknadno. Nagrado je zavrnila, ker je bil istočasno izredno za nagrajenca izbran sakralni cerkveni umetnik, ki se je kasneje izkazal za spolnega nadlegovalca in izprijenca. Seveda je njena želja sprožila velik val ogorčenja pri politični desnici in cerkvi, ki pa nista bili prav nič ogorčeni, ko je se je njihov nagrajenec izkazal za moralno izprijeno osebnost. Skriti so ga želeli v mišjo luknjo, dokler se škandal ne poleže. Za cerkev, ki se ima za moralno avtoriteto družbe,  pa je očitno pomembno le, da ima nagrajenca, ki ga je odlikovala država.

Tam je civilnodružbena organizacija zbrala dovolj podpisov prebivalcev, da je lahko vložila pobudo za sprejem zakona o  pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Takoj so se oglasili številni nasprotniki t. i. evtanazije. Med njimi, kot vedno pri podobnih zadevah, prednjači katoliška cerkev in politična desnica, ki se že po tradiciji požvižgata na pravico posameznika, da odloča o svojemu življenju. Zelo glasne so bile tudi nekatere zdravniške organizacije. Sklicale so tiskovno konferenco, na kateri so posamezni zdravniki vehementno zagovarjali, da v primeru sprejema, tega zakona ne bodo izvajali. Padale so tudi zelo hude, po moji oceni celo absurdne besede »ne bomo rablji«, »ne bomo krvniki« in »izsiljene želje po smrti se bodo končale z umori«. Očitno velik del družbe še ni pripravljen za napredek izboljšanja človeka vrednega življenja. Zdravniki pa so tudi tokrat dokazali kako omejen (fahidiotski) pogled na življenje imajo in kako nazadnjaškemu cehu pripadajo.

Tam zaščita živali še vedno ni zgledno zakonsko urejena. Zato često prihaja do mučenja in zanemarjanja teh živih bitij. Del civilne družbe se sicer že nekaj časa prizadeva, da bi na tem področju napravili korak naprej. Je pa z vstopom partnerice premiera, predvsem v napovedanemu odlovu nekaj nutrij, »zaščitna evforija« presegla vse razumne meje. Skupaj s civilnimi organizacijami, ki se zavzemajo za zaščito živali, je zbrala celo 25.000 podpisov proti odloku vlade o izlovu nekaj nutrij, ki so se kot neavtohtona živalska vrsta zaredile in prekomerno razmnožile, a delajo veliko škodo. Nevarne so tudi za človeka, ker so kot prenašalke številnih zoonoz (prenašanje bolezni z živali na človeka). So tudi agresivne in lahko postanejo nevarne za človeka, predvsem za majhne otroke. Zbrane podpise so demonstrativno in z velikim medijskim pompom (način, ki je svojstven premierjevi partnerici)  prinesli na Ministrstvo za kmetijstvo  in je tako kar naenkrat postal eden izmed osrednjih medijskih dogodkov pri nas. S tem pa še ni končala z vzbujanjem medijske pozornosti, saj je na svojemu profilu na družbenem omrežju ministrstvu, brez argumentov, očitala »jasno izražen motiv sistemske korupcije«?! Očitno je, da če sedanjega premiera ne bo pokopalo njegovo neizpolnjevanje predvolilnih obljub, ga bo njegova partnerica. Vmešal se je celo Helsinški monitor ter prijavil Ustavnemu sodišču izlov nutrij kot kaznivo dejanje krivolova. Ta institucija, ki je namenjena varovanju človekovih pravic (ne živalskih) očitno nima dela v tej državi in se lahko ukvarja z drugimi zadevami. Srečni državljani.

Tam se dogaja še marsikaj omembe vrednega in osupljivega, za danes pa naj bo dovolj.

Tam je Slovenija.

 

Zaskrbljeni državljan 1

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA