TAM DALEČ JE SLOVENIJA (17)
TAM DALEČ JE SLOVENIJA
(17)
Tam daleč za
sedmimi gorami in vodami se nahaja majhna, lepa deželica s čudovitimi hribi in butično
morsko obalo.
Tam živijo
prijazni in delovni ljudje. Med njimi so tudi izjeme, ki jih drugod ne bi
želeli za sodržavljane.
Tam se stežka kaj premakne, vsaj naprej. Vlada je pred
nekaj dnevi sprejela tako zaželeni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja
od leta 2003 dalje. Zakon naj bi poskrbel za dostojno življenje starejše
populacije, ki predstavlja že več kot četrtino prebivalcev Slovenije. V
prihodnje bo ta delež le še naraščal. Zakon je moral v parlamentu prestati
dvojno glasovanje, ker je po prvem Državni svet izglasoval veto na njegovo
uveljavitev.
Zakon seveda
ni idealen. Upravičene so kritike, da ne predvideva celovite oskrbe za
uporabnike, premalo je poudarka tudi na zdravstvenih vidikih dolgotrajne
oskrbe, ne le socialnih. Zato se bo zakon po potrebi dopolnjeval.
Po sprejetju
zakona so se po pričakovanju pojavili številni odpori raznih segmentov družbe
do ponujenih rešitev. Kot kaže, nekateri še vedno ne čutijo solidarne odgovornosti,
da bi dokončno uredili življenja starostnikov, ki potrebujejo socialno pomoč.
Po
pričakovanju pri nasprotovanju uveljavitve zakona prednjačijo tisti, ki majo
največ - delodajalci. V znak protesta so reprezentativne delodajalske
organizacije demonstrativno izstopile iz ekonomsko-socialnega sveta, ki ga
sestavljajo skupaj z vlado in reprezentativnimi sindikati. Ogorčeno so
izjavili, da se ne strinjajo z načinom financiranja dolgotrajne oskrbe, ki jih
bo stala letno »kar 1 odstotek njihovih dobičkov«. Seveda pri tem niso omenili
naraščajočega trenda njihovih dobičkov v letih po covidu, pa tudi ne
managerskih plač, ki jih prejemajo vodilni v njihovih podjetjih. Prav tako jih
ni bilo slišati ob vladnemu financiranju njihovih podjetij iz državnega
proračuna (torej iz denarja nas davkoplačevalcev), ki so ga bili deležni v
zadnjih letih v znatnih količinah. Nekoč se bodo tudi nasprotniki zakona postarali,
dvomim pa, da bodo potrebovali socialno pomoč družbe, ker si bodo do takrat
nagrabili toliko bogastva, da bodo neodvisni.
Tam je prek noči izbruhnila velika afera, ko je pesnica
in pisateljica, ki ima na balkonu razobešeno rdečo zvezdo, želela pred leti
zavrnjeno nagrado za življenjsko delo, prejeti naknadno. Nagrado je zavrnila,
ker je bil istočasno izredno za nagrajenca izbran sakralni cerkveni umetnik, ki
se je kasneje izkazal za spolnega nadlegovalca in izprijenca. Seveda je njena
želja sprožila velik val ogorčenja pri politični desnici in cerkvi, ki pa nista
bili prav nič ogorčeni, ko je se je njihov nagrajenec izkazal za moralno
izprijeno osebnost. Skriti so ga želeli v mišjo luknjo, dokler se škandal ne
poleže. Za cerkev, ki se ima za moralno avtoriteto družbe, pa je očitno pomembno le, da ima nagrajenca,
ki ga je odlikovala država.
Tam je civilnodružbena organizacija zbrala dovolj
podpisov prebivalcev, da je lahko vložila pobudo za sprejem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Takoj so se oglasili številni nasprotniki t. i. evtanazije. Med njimi, kot
vedno pri podobnih zadevah, prednjači katoliška cerkev in politična desnica, ki
se že po tradiciji požvižgata na pravico posameznika, da odloča o svojemu
življenju. Zelo glasne so bile tudi nekatere zdravniške organizacije. Sklicale
so tiskovno konferenco, na kateri so posamezni zdravniki vehementno
zagovarjali, da v primeru sprejema, tega zakona ne bodo izvajali. Padale so
tudi zelo hude, po moji oceni celo absurdne besede »ne bomo rablji«, »ne bomo
krvniki« in »izsiljene želje po smrti se bodo končale z umori«. Očitno velik
del družbe še ni pripravljen za napredek izboljšanja človeka vrednega
življenja. Zdravniki pa so tudi tokrat dokazali kako omejen (fahidiotski) pogled
na življenje imajo in kako nazadnjaškemu cehu pripadajo.
Tam zaščita živali še vedno ni zgledno
zakonsko urejena. Zato često prihaja do mučenja in zanemarjanja teh živih
bitij. Del civilne družbe se sicer že nekaj časa prizadeva, da bi na tem
področju napravili korak naprej. Je pa z vstopom partnerice premiera, predvsem
v napovedanemu odlovu nekaj nutrij, »zaščitna evforija« presegla vse razumne
meje. Skupaj s civilnimi organizacijami, ki se zavzemajo za zaščito živali, je
zbrala celo 25.000 podpisov proti odloku vlade o izlovu nekaj nutrij, ki so se
kot neavtohtona živalska vrsta zaredile in prekomerno razmnožile, a delajo
veliko škodo. Nevarne so tudi za človeka, ker so kot prenašalke številnih
zoonoz (prenašanje bolezni z živali na človeka). So tudi agresivne in lahko
postanejo nevarne za človeka, predvsem za majhne otroke. Zbrane podpise so
demonstrativno in z velikim medijskim pompom (način, ki je svojstven
premierjevi partnerici) prinesli na
Ministrstvo za kmetijstvo in je tako kar
naenkrat postal eden izmed osrednjih medijskih dogodkov pri nas. S tem pa še ni
končala z vzbujanjem medijske pozornosti, saj je na svojemu profilu na
družbenem omrežju ministrstvu, brez argumentov, očitala »jasno izražen motiv
sistemske korupcije«?! Očitno je, da če sedanjega premiera ne bo pokopalo
njegovo neizpolnjevanje predvolilnih obljub, ga bo njegova partnerica. Vmešal
se je celo Helsinški monitor ter prijavil Ustavnemu sodišču izlov nutrij kot
kaznivo dejanje krivolova. Ta institucija, ki je namenjena varovanju človekovih
pravic (ne živalskih) očitno nima dela v tej državi in se lahko ukvarja z
drugimi zadevami. Srečni državljani.
Tam se
dogaja še marsikaj omembe vrednega in osupljivega, za danes pa naj bo dovolj.
Tam je
Slovenija.
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar