BANČNA SOLIDARNOST S FIGO V ŽEPU

 

BANČNA SOLIDARNOST S FIGO V ŽEPU

 

Svetovni bančni sektor že nekaj časa dobro izkorišča ugodna mednarodna gospodarsko finančna gibanja in konjunkturne razmere na svetovnih trgih. Še posebej v Evropi, vključno s Slovenijo, se je z uvedbo rasti obrestnih mer za kredite, bančni sektor nenavadno hitro okrepil in še raste.

                                              Banke v Sloveniji  Vir: Finance

Evropske banke za kredite investitorjem in posojilojemalcem praviloma zaračunavajo visoke obresti, po drugi strani pa za hrambo depozitov varčevalcem in vlagateljem ne plačujejo praktično nič. Na ta način si nabirajo visoke profite, ki jih nato po visokih obrestnih merah ponovno vračajo v gospodarstvo, ki jih odplačuje z visokimi obresti in jim ustvarja še večje donose. Zato banke po hudi finančni krizi leta 2008 in nekajletnih zaostrenih bančnih razmer, od tedaj že nekaj časa beležijo rekordne dobičke.* 

Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kje so vzroki za tako stanje in zakaj predvsem v Evropi ne deluje zakon o ponudbi in povpraševanju, ki bi moral uravnavati ravnotežje tudi na bančnem sektorju gospodarstva?

Razlogi so preprosti: To stanje je logična posledica dejstva, da smo banke več let »zalivali« z denarnimi sredstvi, zato sedaj ne potrebujejo sredstev varčevalcev. Izdatno jim pomaga tudi visoka inflacija, ker centralne banke po svetu povečujejo temeljno obrestno mero, kar vpliva na zvišanje obrestnih mer poslovnih bank pri posojilih. Pred nekaj meseci se je predsednik uprave NLB Brodnjak v intervjuju z časnik Svet24ur.si spraševal, zakaj bi morali za depozite varčevalcev plačevati obresti, če pa jih imamo že za 40 odstotkov preveč. Poleg tega pa se v času pandemije, ukrajinske vojne, energetske krize, suše, požarov in hudih poplav, ko so številni izgubili skorajda vse in so zato nekateri prisiljeni najemati drage kratkoročne kredite z visokimi obrestnimi merami za preživetje,  banke »kopajo« v dobičkih, pri tem pa ne pomišljajo na solidarnost in pomoč prizadetim.

Logično je, da takega stanja ne želijo spreminjati. Njihovo početje pa tudi kaže na velik egoizem in pomanjkanje empatije.

To še posebej velja za tiste banke, ki so bile dokapitalizirane z javnimi sredstvi, torej  z denarjem davkoplačevalcev, in s tem očiščene svojih zavoženih investicij in nedonosnih obveznosti.

Proti taki aroganci bank so vlade v nekaterih evropskih državah že reagirale ter jim zagrozile, da jih bodo prisilile, da bodo del svojih profitov delile z davkoplačevalci  – italijanska vlada je, na primer, napovedala enkratni davek v višini 40 odstotkov na izredne dobičke bank, podobno španska, madžarska in še nekatere druge. 

Reagiral je tudi naš premier Golob ter pozval banke, da naj nemudoma predlagajo ustrezne rešitve, ker sicer vlada že razmišlja o izredni obdavčitvi njihovih velikih dobičkov.

Že imenovani Brodnjak pa je komentiral njegov poziv, da gre za politični populizem, ker banke niso vojni dobičkarji.

Banke, ki poslujejo v Sloveniji, zaenkrat niso pripravljene prispevati pri pomoči prizadetim, ki so jih v zadnjem času prizadele naštete nesreče. Tistim, ki so jih s svojimi sredstvi rešili pred bankrotom leta 2013 niso pripravljene vrniti vsaj del tega, kar so jim podarili.**.

Upajmo le, da bo Golobova vlada vztrajala in če ne bo šlo zlepa, pa bo moralo iti zgrda z uvedbo omenjenega davka na dobičke bank po vzoru Melonijine vlade v sosednji Italiji.

Čeprav banke nimajo nobenega sočutja do prizadetih državljanov in se ne čutijo dolžne pomagati ljudem, med katerimi so nekateri izgubili vse, pa je grožnja vlade le pomagala »vzbuditi njihovo vest«. Očitno so se prestrašile obdavčenja svojih dobičkov do te mere, da so zelo hitro predlagale nekatere milejše ukrepe (zakonska ureditev moratorija in ugodna dolgoročna posojila za obnovo poškodovanih domov) za pomoč prizadetim. Kljub prepotentnim izjavam Brodnjaka, pa je NLB še napovedala, da bo dvignila obresti na depozite (na depozitne vloge do 1 leta za 1 odstotek),  kar je seveda smešno nizko. Drugje v Evropi obrestna mera že sedaj dosega do 3 odstotke.

Vlada je nedavno sprejela še interventni zakon s katerim uvaja številne ukrepe pomoči gospodinjstvom, občinam in podjetjem, ki so jih prizadele poplave. Zakon vsebuje tudi poseben sklad za obnovo Slovenije. Poleg tega vlada razmišlja še o obveznem solidarnostnem prispevku, ki se bo stekal v omenjeni sklad, vanj pa naj bi prispevali delojemalci, podjetja, delavci in samozaposleni. Kje pa so banke? Saj družbena solidarnost ne bi smela izvirati le iz delovnih, ampak tudi iz kapitalskih dohodkov in dobičkov.    

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

 

*Leta 2021 so banke, ki poslujejo v slovenskem prostoru zabeležile 525,3 milijonov evrov čistega dobička, lani 501,7 milijonov, v prvi polovici letošnjega leta pa že kar 466,8 milijonov eurov.

* Leta 2013, po veliki finančni krizi, kateri se ni uspela izogniti niti Slovenija, so družbe, ki se ukvarjajo z oceno likvidnosti bank ugotovile, da ima osem naših bank, ki so poslovale v slovenskem in hrvaškem prostoru med 4,8 in 3,3 milijarde eurov tako imenovane »bančne luknje«. Usojeno nam je bilo  posredovanje tako imenovane »trojke« s katerim bi ECB in tuje banke prevzele slovensko bančništvo. Vendar nas je vlada Alenke Bratušek rešila najhujšega grškega scenarija (s katerim se je Janševa vlada že sprijaznila) in zagotovila Bruslju, da bomo banke dokapitalizirali sami. Slovenija je tako pristala v primežu zavez, danih evropski komisiji. Tri leta kasneje je nato slovenska vlada dobila dovoljenje iz Bruslja, da iz proračunskih sredstev (beri z davkoplačevalskim denarjem) prične dokapitalizirati zadevnih pet bank. Za njihovo sanacijo je predvidela 3,3 milijarde eurov, od tega za največjo NBL skorajda polovico. Skladno s pogoji evropske komisije je najprej prodala NKBM, kupca sta bila sklad Apollo in EBRD, kupnina pa 250 milijonov evrov. Nato je prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala še 75 odstotkov minus eno delnico NLB (in s 25 odstotki ostala največja delničarka banke), za kar je prejela 669,5 milijona evrov. Na enak način je nato leta 2019 privatizirala še Abanko. Vsi izkupički pa še zdaleč niso odtehtali davkoplačevalskega vložka v njihovo sanacijo.

Banke so po dokapitalizaciji, sanaciji, prenosu slabih terjatev na DUTB in prestrukturiranju problematičnih dolžnikov postale vitkejše in hkrati bolj dobičkonosne. Bančni sistem se je v štirih letih skrčil za sedmino oziroma dobrih pet milijard evrov - iz 42,7 na 37,3 milijarde evrov. Čiščenje in prestrukturiranje slabih posojil, sproščanje rezervacij in hkratno gospodarsko okrevanje, ki je prešlo v visoko konjunkturo, so omogočili nenehno povečevanje bančnih dobičkov - na ravni sistema so se konec septembra 2016 povzpeli na okoli 350 milijonov evrov – ti dobički pa so se ponavljali vsa leta, vse do danes.