BIH - NOVO EVROPSKO ŽARIŠČE?

 

BIH - NOVO EVROPSKO ŽARIŠČE?

 

                                                             Vir: Wikipedia

Že slabo leto in pol je naša pozornost na mednarodnem prizorišču usmerjena skorajda izključno proti Ukrajini in tragičnim dogodkom po ruskemu napadu na to suvereno državo. Zato smo zadnje zaskrbljujoče dogodke v nam precej bližji Bosni in Hercegovini kar nekoliko prezrli. Vsaj jaz. Ne vem pa v kolikšni meri jim sledi naša zunanje politična garnitura in Evropska unija.

Sredi julija je namreč minilo že 28 let od genocida v Srebrenici. Temu žalostnemu dogodku je bila v Potočanih, občini srebrniškega zločina, tudi posvečena mednarodna konferenca o kolektivnemu spominu na to veliko tragedijo. Skorajda istočasno pa je predsednik Republike Srbske v uradnem listu podpisal dva zakonska ukaza, ki sta nevarna podlaga za nov oboroženi konflikt. Prvi določa, da odslej v Republiki Srbski ne bodo več izvrševali odločitev ustavnega sodišča skupne države, drugi pa v uradnem listu Republike Srbske prepoveduje objavo vseh odločitev predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.

In kaj ti odločitvi pomenita? Pomenita, da Dodikova oblast v Republiki Srbski ne priznava več skupne države, niti oblasti v Sarajevu. Pomeni tudi, da negira določbe Daytonskega dogovora, na katerem je bila zgrajena današnja država BiH, katere del je tudi Republika Srbska.

Zakona vsekakor pomenita nov velik korak na secesijski poti Republike Srbske iz skupne države. Ob tem seveda ni treba posebej poudariti, da sta oba zakona povsem v nasprotju z ustavo BiH in tudi z določili Daytonskega sporazuma.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je takoj po sprejemu zakona o prepovedi njegovih objav v uradnem listu RS, ki ju je 21. junija izglasovala skupščina Republike Srbske, suspendiral njegovo izvajanje. Uporabil je tudi svoja pooblastila za uvedbo zakona, ki bo kaznoval vse poskuse ignoriranja sodb Ustavnega sodišča BiH.

To pa ni ustavilo predsednika RD Milorada Dodika. Ostal je nepopustljiv. Predstavnika mednarodne skupnosti je opozoril, da Srbi vedo kako se morajo braniti. Odslej ne bodo več sprejeli nobenih odločitev ne Ustavnega sodišča v Sarajevu, ne lažnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti.

Sedaj je na potezi vlada skupne države v Sarajevu. Kaj storiti? Kako zagotoviti spoštovanje ustave BiH? Brez sile verjetno ne bo šlo! Torej smo le še korak pred spopadom v nam bližnji državi.

Mogoče bi bilo dobro, da si ob tem le malo osvežimo spomin, kako je nastala nova Bosna in Hercegovina.

Leta 1991 je Jugoslavija razpadla. Po osamosvojitvi Slovenije in nato še Hrvaške so o samostojnosti pričeli sanjati tudi drugi, vključno z  BiH, kjer so Izvedli referendum, na katerem se je večina prebivalcev opredelila za samostojnost. Glede na multietničnost njenega prebivalstva* pa so se pojavile velike težave. Bošnjaki so si želeli odcepiti od Jugoslavije kolikor jo je še ostalo ter razglasiti samostojno državo BiH. Srbi in Hrvati pa so se  opredelili proti enotni državi in so razglasili svoje države: Republiko Srbsko in hrvaško republiko Herceg-Bosno.

Tako je BIH svojo samostojnost in neodvisnost razglasila 1. marca 1992. Po predhodnem dogovoru se je JLA iz te republike navidezno mirno umaknila, vendar je večino težkega orožja predala vojski Republike Srbske in srbskim paravojaškim skupinam. Te enote so na hitro zavzele območja naseljena z večinskim srbskih prebivalstvom. Kmalu nato pa so se usmerile še na območja, kjer srbsko prebivalstvo ni bilo v večini. Vnela se je krvava vojna, ki je trajala vse do zaključka pogajanj najvišjih predstavnikov treh etničnih skupnosti v Daytonu v ZDA. Sporazum o prenehanju spopadov in novi politični ureditvi v BiH je namreč izsilila mednarodna skupnost na čelu z ZDA. Daytonski sporazum pa je bil nato podpisan 14. decembra 1995 v Parizu.

Daytonski sporazum ni le zaustavil krvave vojne, postavil je tudi pravila politične in družbene ureditve na katerih naj deluje enotna država BIH. Državo sestavljata dva dela: bošnjaško-hrvaška federacija in Republika Srbska. Je pa sistem ustroja oblasti in odločanja zelo zapleten in posledično neučinkovit. Da so stvari še bolj zapletene in da je odločanje v državi še počasnejše, pa skrbita veliki »sestri« Srbija in Hrvaška, ki imata velik vpliv na del svojih narodov v BiH. Nenehno se vmešavata v notranje zadeve BiH  in neprestano podpihujeta separatistične težnje bosanskih Srbov in Hrvatov. To je tudi glavni razlog za vedno močnejše separatistične težnje Republike Srbske, ki jo že dalj časa vodi radikalni nacionalist Dodik.

Dodik pa je še toliko bolj odločen in pogumen, ko razglaša, da je Republika Srbska samostojna država, ker goji poleg Srbije, tesno tradicionalno zavezništvo tudi z Rusijo. Kot vnet prijatelj Putina, je namreč uspel blokirati odločitev BiH, da se po agresiji na Ukrajino pridruži mednarodnim sankcijam proti Rusiji. 23. maja letos je obiskal Moskvo. Putin ga je sprejel v Kremlju, Dodik pa je gostitelju izročil odlikovanje Republike Srbske. Napad Rusije na Ukrajino mu daje še dodatno spodbudo, da prej ali slej razglasi še formalno samostojnost Republike Srbske. To pa bi bil povod za ponoven oborožen konflikt v tej nesrečni državi.

                                                             Vir: Dnevnik

Trenutno stanje v BiH bi moralo prižgati vse rdeče luči mednarodne skupnosti na političnem semaforju. Zdi se, da v Bruslju in ZDA zaenkrat še vedno gorijo le rumene, čeprav je proglasitev samostojnosti Republike Srbske bolj aktualna kot kdaj koli poprej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je poleg Srbije, Belorusije in Rusije novo državo pripravljeno priznati več kot 30 držav. Balkan pa bi bil ponovno v ognju!

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

    

*Leta 1991 je bilo v BiH 43 odstotkov Bošnjakov, 31 odstotkov Srbov in 17 odstotkov Hrvatov