EKIPA ŠE NE POVSEM UMAZANIH ROK

 

EKIPA ŠE NE POVSEM UMAZANIH ROK

 

Katastrofalne poplave, ki so nas nedavno izjemno prizadele, so vsaj na videz izrazito vplivale tudi na našo politično sceno. Namesto vročega političnega poletja, ki smo ga pričakovali z Janševim vsestranskim spodkopavanjem aktualne vlade, doživljamo tisto, kar bi si želeli imeti v normalnih političnih razmerah – učinkovito vlado in konstruktivno opozicijo.

Očitno so krizne razmere prisilile tako koalicijo, kot, začuda tudi opozicijo, na sodelovanje in spravljivo retoriko. Kot primer naj navedem samo nedavno oddajo na POP TV 24UR zvečer v kateri je Uroš Slak gostil Goloba in Janšo. Odvijala se je v takšni atmosferi, ki si jo, ko nastopa Janša, nikoli ne bi mogli zamišljati. Bil je nenapadalen, konstruktiven in pri obnovi prizadete države voljan sodelovanja z vlado. Z enako mero mu je vračal tudi Golob.

                                                                     Vir: Mladina

Dokaz, da je taka drža opozicije sedaj del njihove politične taktike, je tudi njeno delovanje v parlamentu in nasploh. Zakoni za sanacijo gromozanske škode in ukrepov za vzpostavitev normalnega stanja, gredo skozi parlamentarno rešeto brez velike razprave in skorajda s soglasjem poslancev. Glasnih kritikov vlade in vsega, kar ne diši po SDS, na primer Hojsa, Grimsa, Mahniča, Jerajeve in drugih jurišnikov SDS, ni nikjer. Tudi Tonin in njegovi so utihnili, kot da so si vsi privoščili daljši premor od politične scene ali pa počitnice nekje daleč stran od slovenskega dogajanja.

Seveda to ne pomeni, da se je dejansko dogodil politični preobrat v državi. Očitno so vse politične stranke prišle do enakega zaključka – v izrednih razmerah v katerih se po rušilni ujmi nahajamo, morajo za vsako ceno izkazovati solidarnost s prizadetimi in se obnašati konstruktivno in kooperativno. Ocenili so, da jim taka drža v danem trenutku prinaša tudi največ političnih točk. To velja predvsem za dve največji politični stranki Svobodo in SDS, katerih popularnost se je na lestvicah v javnih anketah, že dvignila.

Lahko bi zaključili, da krizna situacija prisiljuje stranke k drugačni politiki od običajne. Do kdaj bo tako, je težko napovedati. Zagotovo pa bo prej ali slej politična bitka po sedanjem prisiljenemu premirju, zopet silovito izbruhnila na dan. Mogoče celo bolj kot smo jo sicer vajeni.

Nedvomno pa Janša in njegovi delujejo naprej. Še naprej delajo vse, da bi čim prej spodkopali vlado ter so vrnili na oblast. Verjetno je glavna dilema v njihovi strategiji ta, koliko časa pustiti pešajočo vlado pri življenju in kdaj jo napasti z vsemi topovi. Mogoče bi bilo zanje celo najboljša taktična odločitev (zaradi velike premoči sedanje koalicije v parlamentu), da pustijo vladati sedanjo garnituro do konca mandata in počakajo na nove volitve. Če do takrat Golob ne bo imel rezultatov, bo sprememba vladajoče garniture pri večini volivcev edina možna volilna opcija.

Golobova vlada bo zato morala prej ali slej nekaj pokazati. Po uspešnemu reševanju energetske in prehrambne krize, ni napravila kaj dosti. Odpovedala se je številnim reformam, ki jih je zveneče napovedovala. Najbolj skrbi, da po odstopu zdravstvenega ministra tudi zdravstvena reforma stoji, vsaj po informacijah, ki jih lahko zaznamo v medijih. Dozdeva se nam, da vlada niti več ne ve kako ukrepati in kako naprej. Zdi pa se, da ji trenutno naravna katastrofa, ki nas je prizadela, celo koristi, saj so sedaj vse sile usmerjene v obnovo ter pozabljamo na njeno dosedanjo omahljivost in neučinkovitost.

Sem pa prepričan, da Janša pospešeno deluje tudi na projektu združevanja desnice in desne sredine. Ker je vešč in realen politik, se dobro zaveda svoje nepriljubljenosti pri veliki večini volivcev (dokaz so zadnje parlamentarne volitve). Zato dobro ve, da lahko pride do oblasti le na drug, posreden način. Kot najverjetnejša zmagovalna opcija se zdi močna desno-sredinska koalicija, kjer bo še vedno imel glavno vlogo, četudi ne bi bil njen predsednik.

Najbolj neposredno je to opcijo opisal desničarski novinar in TV voditelj Igor Gošte v tedniku Reporter 7. avgusta 2023. Po njegovem »Po vseh obljubah, napovedih, predvsem pa pričakovanjih pred volitvami je zdaj že tudi največjim podpornikom «proti Janša bloku jasno, da to, kar imamo sedaj na oblasti, ni vredno niti piškavega oreha.«

Zato meni da je že čas, da pride na oblast desna opcija, da po njegovem »vsaj za dva mandata stvari v roke vzamejo politiki, ki nekaj znajo, imajo dolgoletne politične izkušnje in si še niso povsem  umazali rok.«. Neverjetno! Ne išče politikov na desni, ki niso skorumpirani, ampak tiste, ki si do sedaj še niso dovolj nakradli. Po njegovi logiki prihaja sedaj njihov čas naskoka na oblast in priložnost, da se »roke umažejo do konca, kot njihovi starejši kolegi«?!

V svojem komentarju nato že napoveduje najprimernejšo ekipo, ki bi bila kos omenjeni nalogi. Po pričakovanju bi bil za vodjo najbolj primeren speči sprenevedajoči se janševec Anže Logar, ustanovitelj Platforme sodelovanja. Ekipo pa bi okrepili, s po njegovi oceni, naslednjimi politiki in strokovnjaki: Romanom Žvegličem, Ireno Ule, Matejem Toninom, Jernejem Vrtovcem, Ivanom Simičem, Francem Bogovičem, Ljudmilo Novak, Jelko Godec, Danijelom Krivcem, Ksenijo Benedetti in za mene dokaj pričakovano še z Mirom Cerarjem in Borutom Pahorjem. Nekdo bo namreč moral pritegniti sredino, Pahor pa še malo čez njo.

                                                               Vir: Delo

Na žalost ima bivši najslabši predsednik države še vedno veliko političnega kapitala in oboževalcev, predvsem na politični levici. Pri iskanju svoje nadaljnje profesionalne poti, pa se še naprej dobrika desnici, kot se je še, ko je opravljal funkcijo predsednika. Dobra primera njegovega vsiljevanja Janši and co., sta govor, ki ga je imel na Janševi proslavi ob zadnjem dnevu republike in njegova vključitev v Jambrekovo univerzo.

Golobova vlada res ni imela sreče. Takoj po nastopu jo je na vse načine pričel vešče blokirati Janša. Pričela se je vojna v Ukrajini, ki je povzročila energetsko in vsestransko krizo v Evropi, nato so sledili požari na krasu, pred kratkim pa še izredno močne nevihte z uničujočimi poplavami. Kaj jo lahko (seveda tudi nas) še doleti?

Škoda, ki so jo povzročile ujme, je ocenjena na okoli 4,7 milijarde evrov. Za dokončno obnovo in sanacijo vodovarstveno ogroženih področij, vodotokov in nastale škode državljanom in podjetjem, pa bi potrebovali celo do 7 milijard evrov!  

Takšen velik izziv lahko za sedanjo vlado pomeni tudi priložnost, da pozabimo na njeno dosedanjo neučinkovitost in počasnost pri napovedanih reformah, če se bo le dokazala z dokaj učinkovitim saniranjem nastale situacije. Golob velja za učinkovitega menedžerja., Sedaj ima možnost, da to svojo odliko v tej krizni situaciji s pridom izkoristi. Potem mokre sanje o desni vladi zopet padejo v vodo.

 

Zaskrbljeni državljan 1