EKIPA ŠE NE POVSEM UMAZANIH ROK
EKIPA ŠE NE POVSEM
UMAZANIH ROK
Katastrofalne
poplave, ki so nas nedavno izjemno prizadele, so vsaj na videz izrazito vplivale
tudi na našo politično sceno. Namesto vročega političnega poletja, ki smo ga
pričakovali z Janševim vsestranskim spodkopavanjem aktualne vlade, doživljamo
tisto, kar bi si želeli imeti v normalnih političnih razmerah – učinkovito
vlado in konstruktivno opozicijo.
Očitno so krizne razmere prisilile tako koalicijo, kot, začuda tudi opozicijo, na sodelovanje in spravljivo retoriko. Kot primer naj navedem samo nedavno oddajo na POP TV 24UR zvečer v kateri je Uroš Slak gostil Goloba in Janšo. Odvijala se je v takšni atmosferi, ki si jo, ko nastopa Janša, nikoli ne bi mogli zamišljati. Bil je nenapadalen, konstruktiven in pri obnovi prizadete države voljan sodelovanja z vlado. Z enako mero mu je vračal tudi Golob.
Dokaz, da je
taka drža opozicije sedaj del njihove politične taktike, je tudi njeno
delovanje v parlamentu in nasploh. Zakoni za sanacijo gromozanske škode in
ukrepov za vzpostavitev normalnega stanja, gredo skozi parlamentarno rešeto
brez velike razprave in skorajda s soglasjem poslancev. Glasnih kritikov vlade
in vsega, kar ne diši po SDS, na primer Hojsa, Grimsa, Mahniča, Jerajeve in
drugih jurišnikov SDS, ni nikjer. Tudi Tonin in njegovi so utihnili, kot da so
si vsi privoščili daljši premor od politične scene ali pa počitnice nekje daleč
stran od slovenskega dogajanja.
Seveda to ne
pomeni, da se je dejansko dogodil politični preobrat v državi. Očitno so vse
politične stranke prišle do enakega zaključka – v izrednih razmerah v katerih
se po rušilni ujmi nahajamo, morajo za vsako ceno izkazovati solidarnost s
prizadetimi in se obnašati konstruktivno in kooperativno. Ocenili so, da jim taka
drža v danem trenutku prinaša tudi največ političnih točk. To velja predvsem za
dve največji politični stranki Svobodo in SDS, katerih popularnost se je na
lestvicah v javnih anketah, že dvignila.
Lahko bi zaključili,
da krizna situacija prisiljuje stranke k drugačni politiki od običajne. Do kdaj
bo tako, je težko napovedati. Zagotovo pa bo prej ali slej politična bitka po sedanjem
prisiljenemu premirju, zopet silovito izbruhnila na dan. Mogoče celo bolj kot
smo jo sicer vajeni.
Nedvomno pa Janša
in njegovi delujejo naprej. Še naprej delajo vse, da bi čim prej spodkopali
vlado ter so vrnili na oblast. Verjetno je glavna dilema v njihovi strategiji
ta, koliko časa pustiti pešajočo vlado pri življenju in kdaj jo napasti z vsemi
topovi. Mogoče bi bilo zanje celo najboljša taktična odločitev (zaradi velike
premoči sedanje koalicije v parlamentu), da pustijo vladati sedanjo garnituro
do konca mandata in počakajo na nove volitve. Če do takrat Golob ne bo imel
rezultatov, bo sprememba vladajoče garniture pri večini volivcev edina možna volilna
opcija.
Golobova vlada
bo zato morala prej ali slej nekaj pokazati. Po uspešnemu reševanju energetske
in prehrambne krize, ni napravila kaj dosti. Odpovedala se je številnim
reformam, ki jih je zveneče napovedovala. Najbolj skrbi, da po odstopu
zdravstvenega ministra tudi zdravstvena reforma stoji, vsaj po informacijah, ki
jih lahko zaznamo v medijih. Dozdeva se nam, da vlada niti več ne ve kako
ukrepati in kako naprej. Zdi pa se, da ji trenutno naravna katastrofa, ki nas
je prizadela, celo koristi, saj so sedaj vse sile usmerjene v obnovo ter
pozabljamo na njeno dosedanjo omahljivost in neučinkovitost.
Sem pa
prepričan, da Janša pospešeno deluje tudi na projektu združevanja desnice in desne
sredine. Ker je vešč in realen politik, se dobro zaveda svoje nepriljubljenosti
pri veliki večini volivcev (dokaz so zadnje parlamentarne volitve). Zato dobro
ve, da lahko pride do oblasti le na drug, posreden način. Kot najverjetnejša
zmagovalna opcija se zdi močna desno-sredinska koalicija, kjer bo še vedno imel
glavno vlogo, četudi ne bi bil njen predsednik.
Najbolj neposredno
je to opcijo opisal desničarski novinar in TV voditelj Igor Gošte v tedniku
Reporter 7. avgusta 2023. Po njegovem »Po vseh obljubah, napovedih, predvsem pa
pričakovanjih pred volitvami je zdaj že tudi največjim podpornikom «proti Janša
bloku jasno, da to, kar imamo sedaj na oblasti, ni vredno niti piškavega
oreha.«
Zato meni da
je že čas, da pride na oblast desna opcija, da po njegovem »vsaj za dva mandata
stvari v roke vzamejo politiki, ki nekaj znajo, imajo dolgoletne politične
izkušnje in si še niso povsem umazali rok.«. Neverjetno! Ne išče politikov
na desni, ki niso skorumpirani, ampak tiste, ki si do sedaj še niso dovolj
nakradli. Po njegovi logiki prihaja sedaj njihov čas naskoka na oblast in
priložnost, da se »roke umažejo do konca, kot njihovi starejši kolegi«?!
V svojem
komentarju nato že napoveduje najprimernejšo ekipo, ki bi bila kos omenjeni
nalogi. Po pričakovanju bi bil za vodjo najbolj primeren speči sprenevedajoči
se janševec Anže Logar, ustanovitelj Platforme sodelovanja. Ekipo pa bi okrepili,
s po njegovi oceni, naslednjimi politiki in strokovnjaki: Romanom Žvegličem,
Ireno Ule, Matejem Toninom, Jernejem Vrtovcem, Ivanom Simičem, Francem
Bogovičem, Ljudmilo Novak, Jelko Godec, Danijelom Krivcem, Ksenijo Benedetti in
za mene dokaj pričakovano še z Mirom Cerarjem in Borutom Pahorjem. Nekdo bo
namreč moral pritegniti sredino, Pahor pa še malo čez njo.
Na žalost
ima bivši najslabši predsednik države še vedno veliko političnega kapitala in oboževalcev,
predvsem na politični levici. Pri iskanju svoje nadaljnje profesionalne poti,
pa se še naprej dobrika desnici, kot se je še, ko je opravljal funkcijo
predsednika. Dobra primera njegovega vsiljevanja Janši and co., sta govor, ki
ga je imel na Janševi proslavi ob zadnjem dnevu republike in njegova vključitev
v Jambrekovo univerzo.
Golobova
vlada res ni imela sreče. Takoj po nastopu jo je na vse načine pričel vešče
blokirati Janša. Pričela se je vojna v Ukrajini, ki je povzročila energetsko in
vsestransko krizo v Evropi, nato so sledili požari na krasu, pred kratkim pa še
izredno močne nevihte z uničujočimi poplavami. Kaj jo lahko (seveda tudi nas)
še doleti?
Škoda, ki so
jo povzročile ujme, je ocenjena na okoli 4,7 milijarde evrov. Za dokončno
obnovo in sanacijo vodovarstveno ogroženih področij, vodotokov in nastale škode
državljanom in podjetjem, pa bi potrebovali celo do 7 milijard evrov!
Takšen velik
izziv lahko za sedanjo vlado pomeni tudi priložnost, da pozabimo na njeno dosedanjo
neučinkovitost in počasnost pri napovedanih reformah, če se bo le dokazala z dokaj
učinkovitim saniranjem nastale situacije. Golob velja za učinkovitega menedžerja.,
Sedaj ima možnost, da to svojo odliko v tej krizni situaciji s pridom izkoristi.
Potem mokre sanje o desni vladi zopet padejo v vodo.
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar