URAVNOTEŽENOST PA TAKA

                                          URAVNOTEŽENOST PA TAKA

 

»Milan Kučan in Janez Janša sta večna. Številni drugi odhajajo, onadva ostajata. Bitka prestolov v zmajevi hiši traja že več kot trideset let.«

»Kučan in Janša sta dve podobi istega kovanca, ki se medsebojno globoko prezirata in s tem svojim sovraštvom še naprej delita Slovence in zastrupljata politično krajino. Sta kot dvoglavi zmaj, ki sam sebe hrani in vzdržuje pri političnem življenju.«  Odgovorni urednik tednika Reporter, Silvester Šurla.

                                                             Vir: Reporter

Z namenom, da sem objektivno in vsestransko seznanjen s slovensko politično in siceršnjo sceno, že dalj časa kupujem tudi tednik Reporter, ki želi biti kar se da sredinsko usmerjen. Čeprav večina novinarjev (vključno s Šurlo) prezirajo Janšo, so kljub temu usmerjeni bolj v desno. Še posebej so alergični na stranko Levica, v zadnjem času pa se vedno bolj obračajo še proti Golobu in aktualni vladi.

Sicer me nekoliko pretirana »uravnoteženost« prav posebej ne moti, me pa večkrat zmotijo uvodniki imenovanega, ker z očitno željo, po nevtralnosti, enači Kučana in Janšo. Takšna poenostavitev, da sta oba v enaki meri enako kriva za politično prerekanje in slabo stanje v naši politiki, pa nikakor ne drži.

Več kot očitno je, da so med njima velike razlike. Kučan se je po drugem mandatu umaknil iz politike. Res, da je z ustanovitvijo Foruma 21 poskušal vsaj nekoliko posredno vplivati na slovenska dogajanja, je pa forum kmalu zamrl. Od takrat se ne vpleta več v politična dogajanja, četudi občasno, kot državljan, komentira posamezne dogodke. Sicer ga desni tisk, pa ga tudi Borut Pahor, večkrat omenja kot »strica iz ozadja«, ki vleče vse politične štrene na levi strani, pa o tem ni nobenih dokazov. Dejstvo je le, da imajo zaradi njegovega, še vedno precejšnega ugleda med volivci, njegovi pogledi na aktualna in pretekla politična dogajanja veliko več vpliva kot mnenja navadnih državljanov.

Janša je njegovo pravo nasprotje. Ne kaže nobene namere, da bi se kljub številnim volilnim porazom in dokazom, da ga večina državljanov ne mara, umaknil iz politike. Kot nezamenljiv predsednik SDS na kongresih zmaguje v stilu Kim il Sunga ali Miloševića. Z vsemi sredstvi, ki jih premore (legalnimi in nelegalnimi) se že 30 let bori za oblast, s katero si zagotavlja osebno in strankarsko korist.

Pri primerjavi obeh politikov pa si moramo najprej odgovoriti na naslednja vprašanja:

kdo je v bivši državi ukradel zaupen vojaški dokument in je bil zato zaprt, kar bi se mu dogodilo tudi v vsaki drugi resni državi. Iz tega »velikega pogumnega dejanja« pa si je nato ustvaril herojski mit slovenskega osamosvajanja, ki ga uspešno trži še danes;

kdo je med desetdnevno vojno skrivajoč se v bunkerju pod Cankarjevem domom izdal ukaz, da se napade kasarne v katere so se zaprli prestrašeni jugoslovanski rekruti, ki so služili vojaški rok ter celo izdal ukaz, da se sestreli helikopter JNA s katerim je želel Slovenec Merljak pribežati na našo stran;

kdo je po razpadu SFRJ izkoriščal vojno na Hrvaškem in v BiH za preprodajanje orožja (ogromne vsote denarja, ki sta ju omenjene države plačevale za orožje pa niso nikoli pristale v državni blagajni) in kdo za ta goljufiva dejanja ni bil nikdar obsojen, niti klican na odgovornost (ker je takratni premier Drnovšek njegovo in Bavčarjevo početje »zaradi renomeja Slovenije kot poštene države« pometel pod preprogo);

kdo je zaukazal, ko je bil na položaju ministra za obrambo, da vojaški specialci napadejo in poškodujejo civilista;

kdo nas je zaplinjeval, kdo nas je škropil z vodnim topom, kdo streljal v nas gumijaste naboje, kdo se je moral v našem glavnem mestu zavarovati pred ljudmi z barikadami, kdo je uvedel policijsko uro, kdo nas je zapiral v občine, kdo je globil ljudi, če so jedli na cesti, kdo je…..;

kdo je, ko je bil na oblasti, vladal protizakonito z odloki ali pa kar s čivkanjem po družbenih omrežjih ter žalil in se prerekal s tujimi voditelji, evropskimi poslanci in novinarji ter žalil Kitajsko, koga so zaradi njegovih neuravnovešenih dejanj v odnosih s tujino avstrijski novinarji poimenovali kar Slovenski pacient, kdo je čestital Trumpu za volilno zmago, čeprav je izgubil volitve, njegovega protikandidata, ki je postal predsednik največje svetovne sila, pa označil za najšibkejšega predsednika v zgodovini ZDA;

kdo je bil pravomočno obsojen za koristoljubje v aferi Patria in bil zaprt, nato pa se je rešil prestajanja kazni zaradi sporne in neutemeljene odločitve ustavnega sodišča »da je kršena demokracija, če je vodja desnice med volilno kampanjo v zaporu«?;

kdo je stalni udeleženec razprav na sodišču (pa tudi nekajkrat pravomočno obsojen) zaradi žaljenja in obrekovanja.  

Odgovor na vsa ta vprašanje je zelo jasen. To zagotovo ni bil Kučan!

Če le bežno pogledamo v njuno politično delovanje, v njuna pretekla dejanja, njun način komuniciranja in pri Janši v njegovo že 30 letno krčevito borbo za oblast, lahko z gotovostjo zaključimo, da je tako enačenje nima nobene osnove, celo žaljivo je do bivšega predsednika države Milana Kučana.

S temi svojimi »uravnoteženimi« ocenami glavni urednik Šurla kvečjemu škoduje, sicer kvalitetnemu in zanimivemu tedniku Reporter.

 

Zaskrbljeni državljan 1