KDO BO PRAVI VODJA MISIJE V NEW YORKU

 

KDO BO PRAVI VODJA MISIJE V NEW YORKU

 

                                Varnostni svet OZN           Vir: Megafon.si

V pripravah na nestalno članstvo Slovenije v Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov,  je aktualna vlada med drugim ustanovila tudi posebno misijo, ki bo udejanjala naše članstvo v tem najbolj pomembnem organu te globalne organizacije. Za vodjo je imenovala kariernega diplomata in večkratnega veleposlanika (Slovenije in Evropske unije) Samuela Žbogarja.

Nič nenavadnega ni, da za opravljanje tako pomembne naloge sestaviš kvalitetno ekipo, ki bo čim bolj uspešno opravljala naloge nestalne članice omenjenega organa OZN.

Vseeno pa je sklep vlade lahko vprašljiv, ker stalno delujočo misijo pri OZN, ki nas od pričetka našega članstva predstavlja v tej največji multilateralni organizaciji na svetu, že imamo. Ta misija je za opravljanje svojih nalog kadrovsko in logistično tudi zadovoljivo opremljena. Nahaja se v ustreznih prostorih na Manhattnu, v neposredni bližini stavbe OZN. Po sklepu vlade pa bo sedanji veleposlanik in vodja misije Boštjan Malovrh ostal na svojemu mestu, ne bo pa zastopal Slovenije v Varnostnem svetu.

Zato se nam na tej točki zastavlja vprašanje, zakaj je za posebno dveletno nalogo, ki nas čaka kot nestalno članico VS, potrebno ustanavljati še eno misijo? Ali gre za podvajanje funkcij ali za nezaupanje dosedanjemu vodji misije?

Kot pri vseh pomembnejših odločitvah pri nas, se je tudi tokrat razvila ognjevita polemika, če je z ustanovitvijo posebne misije vlada potegnila pravo potezo ali ne.

Kot je bilo za pričakovati, so se z desne strani slovenskega političnega prostora vsule ostre kritike na račun vladne odločitve. Bile so pričakovane z ozirom na dejstvo, da stalno misijo vodi veleposlanik Boštjan Malovrh, ki ga je, po predlogu takratnega zunanjega ministra Anžeta Logarja, na to mesto postavila Janševa vlada. Malovrh je bil med tistimi veleposlaniki, ki jih je Janša za njihove zasluge njegovi stranki v času svojega vladanja nagradil z dobro plačanimi mesti na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Akreditivna pisma pa mu je brez trohice slabe vesti nato podpisal bivši predsednik države Borut Pahor.

Samo imenovanje Malovrha sicer ne bi bilo sporno, če ne bi veljala splošna diplomatska praksa, da se na mesto vodje New Yorške misije (še posebej v času članstva v VS OZN) imenujejo najboljši, izkušeni diplomati z dolgoletno diplomatsko prakso na vodilnih, to je, veleposlaniških mestih. New Yorško misijo so namreč med drugim vodili dr. Danilo Turk, dr. Ernest Petrič, Roman Kirn in drugi.

Diplomata, ki prične prvič opravljati vodstveno funkcijo v tujini, se običajno pošlje na manj izpostavljeno in manj zahtevno mesto, kjer si lahko nabira izkušnje. Janša se na to tradicijo enostavno ni oziral, pri njem pač za imenovanja veleposlanikov veljajo drugačni kriteriji.

Zato je imenovanje Žbogarja dokaj pričakovana poteza. Malovrh je sicer del slovenskega diplomatskega kadra, do prevzema sedanje funkcije pa še ni bil na vodilnem mestu v diplomatsko konzularnem predstavništvu. Tudi doma, na zunanjem ministrstvu, do sedaj še ni zasedal pomembnejšega, še manj pa vodilnega položaja, še več, niti ni bil na čelu katerega od diplomatskih sektorjev. Zato velja, vsaj kar se vodenja tiče, za manj izkušenega diplomata.

Samuel Žbogar je njegovo pravo nasprotje. Na svoji diplomatski poti je bil zunanji minister, državni sekretar, veleposlanik v ZDA, veleposlanik EU na Kosovu in v Makedoniji. Multilateralne diplomatske obrti pa se je izučil, ko je bil namestnik vodje misije Danila Turka, v času, ko smo bili prvič nestalna članica Varnostnega sveta. Verjetno je trenutno celo najbolj usposobljen diplomat za to mesto. Zato njegova izbira ni naključna.

Kljub temu so ocene različnih »izkušenih poznavalcev diplomacije« razlikujejo, seveda po tem kateri politični opciji pripadajo. Petrič, ki se je iz levičarja prelevil v Janševega oboževalca, se ne spomni »takih primerov posebne organiziranosti, kot je sedanja naša, iz časov mojega dela ob prvem članstvu naše države v varnostnem svetu, pa tudi sicer«. Ivo Vajgl in Roman Kirn menita drugače.

Še posebej pa nas je presenetila predsednica države Nataša Pirc Musar. Na zasedanju Generalne skupščine OZN prejšnji teden je namreč potezo zunanje ministrice komentirala » da je odločitev vlade za imenovanje Žbogarja za vodjo posebne misije za čas članstva v Varnostnem svetu OZN nenavadna.« Ali je želela s to izjavo pokazati svoje distanciranje do odločitev aktualne vlade? Prvo njeno potezo, ki jo lahko razumemo v tem smislu, je bilo njeno imenovanje Tatjane Bobnar za svojo svetovalko potem, ko jo je Golob odslovil kot ministrico za notranje zadeve.

Musarjeva pa je tudi tista, ki bo morala podpisati Žbogarju akreditivna pisma, s predajo katerih bo opolnomočen vodja misije v OZN. Kmalu bomo izvedeli ali se je pri temu še kaj dodatno zapletalo.

Potezo vlade zato lahko razumemo le kot nezaupanje Malovrhu. Če vlada in zunanje ministrstvo ocenjuje, da nek vodja diplomatsko konzularnega predstavništva ni sposoben opravljati neke naloge, ga običajno odpokliče ali pa premesti na drugo mesto. Očitno Fajonova ni želela še bolj razburiti politične desnice z njegovo odstavitvijo ali premestitvijo. Zato je predlagala vladi, vsaj po mojem mnenju, ne povsem optimalno rešitev – dveh vodij v istem predstavništvu v istih prostorih.

Kaj bo odslej delal Malovrh, kako bosta z Žbogarjem sobivala v isti misiji, kdo bo nadrejen drugemu, kdo bo predstavljal Slovenijo na najpomembnejših dogodkih, itd…?

Ob omenjenem dogajanju pa je potrebno dodati, da je julija 2021 Malovrh svoja akreditivna pisma predal generalnemu sekretarju OZN, ko še ni bilo zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini. Slovenija še ni vložila svoje kandidature za nestalno članico VS OZN. Ruska zaveznica Belorusija je bila takrat edina kandidatka vzhodno evropske skupine za sedež nestalne članice VS. Po ruski invaziji pa so ZDA in zahodno evropske države predlagale takratnemu slovenskemu premierju Janši, da vloži slovensko kandidaturo za omenjeno mesto. Kar je tudi storil. Malovrh pa je tedaj že zasedal veleposlaniško mesto.

Kako bo ta dvojnost delovala, bomo verjetno dokaj hitro izvedeli,  kajti naše enoletno opazovalno obdobje pred dveletnim nestalnim članstvom pričenja že danes!

 

Zaskrbljeni državljan 1