ALI BO GOLOB ZDRŽAL DO REDNIH VOLITEV?
ALI BO GOLOB ZDRŽAL DO
REDNIH VOLITEV?
»Moj edini politični boter je bil
doktor Janez Drnovšek.« je konec decembra, pred skoraj dvema letoma, izjavil Robert Golob ob
napovedi, da se bo po Janševi vlada razrešitvi vodenja Gen-i ja, ponovno podal
na politično pot. Pred leti je že bil v politiki. Bil je podpredsednik
Pozitivne Slovenije in državni sekretar za energetiko.
Drnovšek, ki
naj bi ga navdihnil, je bil potrpežljiv, lahko bi dejali tudi dovolj pretkan in
premeten politik. Redko se je pojavljal v medijih. Nikoli se ni prenaglil,
dobro je vedel, kdaj mora delovati iz ozadja in kdaj je potrebno odločno javno ukrepati.
To mu je omogočalo, da je dovolj spretno vodil različne raznobarvne, pa tudi nenačelne
koalicije. V njih so bile politične stranke iz obeh polov, tudi iz desnega –
krščanski demokrati, ljudska stranka in socialdemokratska stranka, ki je
pozneje postala SDS.
Se pa je v
teh koalicijah točno vedelo, kdo ima glavno besedo. Vedno je tudi bilo jasno,
kaj, še tako politično raznovrstna vlada, želi doseči. Tak način vodenja mu je
večinoma tudi uspeval. Spomnimo se tudi, kako se je običajno končalo, kadar so
koalicijski partnerji želeli nastopati bolj samostojno in si priboriti več
oblasti. (Še posebej v letih, ko je bila partner LDS-a Ljudska stranka, Marjan
Podobnik pa podpredsednik vlade). Vselej so jih »dobili po prstih«. LDS je
hitro pokazala kdo je gospodar. Zato so tudi bile Drnovškove vlade stabilne in
dokaj uspešne.
Pravo
nasprotje pa sta bila Miro Cerar in Marjan Šarec. V času njunih vladavin smo
lahko v živo spremljali, kako so manjši koalicijski partnerji in razne
interesne skupine po mili volji izsiljevale SMC oz. LMŠ.
So se pa njuni
vladi razlikovali, predvsem zaradi osebnostnih lastnosti vsakokratnega mandatarja.
Cerar ni imel imagea karizmatičnega voditelja, ki bi odločno vodil vlado, bil
je preveč medel in neodločen. Celo do te mere, da si je pustil ukrasti stranko
od » kozjanskega bika« Počivavška, ki je bil njegovo pravo nasprotje –
agresiven in brezobziren. Cerar je kmalu končal svojo politično kariero tako,
da je razočaran paradoksalno izstopil in svoje stranke?!
Šarec pa je
karakterno precej podoben Janši. Je svojeglav in absolutist, ki je želel
vladati s trdo roko. Ko je bil na oblasti, ni želel sklepati kompromisov s
koalicijskimi partnerji. Razdor med njimi se je pričel že, ko je Šarec precenjujoč
moči svoje stranke, zavrnil predlog koalicijskih partnerjev za skupno
nastopanje na evropskih volitvah. Nato je pričela njegova vlada vedno bolj pokati
po šivih. Ko je nastopila korona, je med koalicijskimi partnerji že tako
škripalo, da je »vrgel puško v koruzo« in odstopil. Pri tem mu je vneto pomagal
Počivavšek in njegova verna sledilka Pivčeva, ki sta imela svoje načrte. Z rovarjenjem
in razdiranjem sta od znotraj rušila Šarčevo vlado in pomagala Janši na oblast.
Ker Janša ne
bi mogel sestaviti svoje tretje vlade brez Počivavška, je postal njegov dolžnik. Še danes mu odplačuje dolgove
– krije ga pri odkrivanju nečednih poslov z ventilatorji in maskami. Pred
kratkim pa ga je je postavil na čelo gospodarskega resorja v svoji vladi v
senci, ki naj bi postala alternativa aktualni Golobovi vladi.
Čeprav Golob
pravi, da se zgleduje po svojemu vzorniku (Drnovšku), pa je dejansko njegovo
pravo nasprotje. Zaletav in samovšečen je, predvsem pa ga neuspehi niso prav kaj
dosti izučili. Po letu in pol je še vedno politični vajenec. Očitno se zelo
slabo uči politične obrti. Skorajda dnevno spreminja svoje odločitve in
obljube. Ko nekaj napove ali obljubi, ne mine prav veliko časa, ko spremeni
svoje odločitve ali prelomi obljubo. Tako je bilo z napovedmi o reformah, o
vladi, o višanju plač določenim skupinam itd. Ob vseh teh napakah pa je njegova
ekipa tudi izjemno medijsko nespretna. Redkih uspešnih ukrepov vlade javnosti ne
zna dovolj dobro predstaviti. Stalno ponavljanje, da Janša oblasti ne bo več
videl, ni dovolj.
Kljub temu
ne moremo trditi, da je Golobova vlada povsem neuspešna. Po Janševi diktaturi,
je popravil vzdušje v naši družbi. Uspešno je omejeval energetsko in prehrambno
krizo, gospodarstvo dela dobro. Po njeni zaslugi imamo dokaj normalno stanje v
družbi (brez groženj s strani oblasti, brez policijskih pregrad, velikih
protestov, zaplinjevanja in škropljenja državljanov, policijske ure, vladanja z
odloki, kot v izrednem stanju itd. itd,)
V
javnomnenjskih raziskavah pa priljubljenost Goloba in njegove vlade vseeno nezadržno
pada. Ali to pomeni, da imamo tudi tokrat opraviti z epizodnim igralcem, ki je
po eni odigrani vlogi potonil v politično pozabo - po vzoru Cerarja, delno tudi
Šarca. Vsi trije so zmagali na parlamentarnih volitvah s parolo » Nič več Janše«.
Večina volivcev bi namreč izvolila kogar koli, ki bi imel možnost, da prepreči
zlemu duhu slovenske politične scene (po Drnovškovo »princu teme«) ponoven
naskok na oblast. Zato njihove »velike volilne zmage« niso bile dosežene zaradi
njihovih vodstvenih kvalitet, bolj obratno, glasovali smo »proti princu teme«.
Če sodimo po
trendu popularnosti vedno bolj kaže, da bo prej ali slej še Golobovo vlado
doletela usoda izvoljenih antijanšistov!
Pred
nadavnim sem se spraševal ali danes Golob sploh še obvladuje razmere ali le
krmari svojo vlado, iščoč čim bolj mirno morje. Ne samo opozicija, vse bolj
zaskrbljeni postajajo tudi drugi, med njimi tudi tisti, ki ga podpirajo oz. so
glasovali zanj. Janša pa je že večkrat napovedal, da je konec golobove vlade le
še vprašanje časa. Kar nekaj političnih analitikov že napoveduje, da Golobove
vlade ne bo zrušil Janša, ampak se bo zrušila kar sama ali pa jo bodo zrušili
»njegovi podporniki iz ozadja«. Dvomijo, da lahko predsednik Gibanja Svoboda
vladno barko pripelje varno v pristan naslednjih rednih parlamentarnih volitev,
ne da bi pred tem »vse zavozil«.
Vedno bolj
opazno je, da se je politična moč levega pola pričela koncentrirati okoli
predsednice republike. Ali že iščejo novi obraz, ki bo, v primeru Golobovega
zdrsa, prevzel vladine vajeti v roke? Ali se že išče začasni tehnični mandatar?
Položaj
postaja vedno bolj nejasen, Golob pa ima vendar še poslednjo možnost, da nekaj
spremeni in nekaj ukrene. Najbolj jasen je bil ljubljanski župan Janković v nagovoru
zbranim v spominskem parku borcev in talcev NOB na Žalah, ko je dejal »da
podpira Golobovo koalicijo, saj želi, da bi obstala, se držala zavez, ki jih je
dala in da bi tudi znotraj koalicije pozabili na prepire.«
Po
javnomnenjskih anketah podobno misli tudi večina državljanov. Zaenkrat!
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar