KAM NAS VODI GOLOBOVA VLADA

 

KAM NAS VODI GOLOBOVA VLADA

 

Tisti, ki dokaj redno spremljamo slovenske medije, postajamo čedalje bolj zaskrbljeni, saj nas vsakodnevno zasipajo s slabimi in zaskrbljujočimi novicami. Ob gledanju poročil dobiš vtis, da gre v naši državi vse narobe, da smo že na robu vsesplošnega kaosa.

                                                               Vir: Dnevnik

Podobno velja za svet, kjer se vnemajo novi in novi konflikti. Očitno je konec svetovne ureditve, ki je veljala od druge svetovne vojne  dalje. Zato tudi pravila o nedotakljivosti in suverenosti držav, ne veljajo več. Vedno bolj prevladuje zakon močnejšega.

Dejstvo je tudi, da večina aktualnih medijev stremi za senzacijami, ki dvigujejo gledanost njihovih oddaj. Boj za gledalce in poslušalce jih sili, da večkrat sami prispevajo k dramatizaciji aktualnih vesti. Ne glede na to pa drži, da se politične in geostrateške razmere po svetu vedno bolj zaostrujejo, podobno velja za politično in družbeno stanje v Sloveniji.

Ali Golob sploh še obvladuje razmere, se ne sprašujejo samo v opoziciji. Vse bolj zaskrbljeni so tudi tisti, ki ga podpirajo oz. so glasovali zanj, ker so se želeli znebiti Janše. Slednji je namreč že večkrat napovedal, da je le še vprašanje časa konca golobove vlade.  Kar nekaj političnih analitikov tudi napoveduje, da Golobove vlade ne bo zrušil Janša, ampak se bo zrušila kar sama ali pa jo bodo zrušili »njegovi podporniki iz ozadja«.

Slovenija sicer dejansko drsi v trde ekonomsko-socialne čase, kar krepi našo ekstremno desnico (beri SDS), ki postaja vse agresivnejša. Janšizem izkorišča težave vlade, besni (tudi s pozivom k oboroževanju), zavaja in meče vladi polena pod noge. Naklonjenost volivcev vladi pa že nekaj časa kontinuirano usiha.

Omenjena dogajanja seveda nalagajo vladajoči koaliciji vedno večja bremena in odgovornost. Vrnitev janšizma na oblast lahko preprečijo le s tesnejšim zavestnim medsebojnim sodelovanjem, z učinkovitim glajenjem nesporazumov in z boljšim usklajevanjem različnih interesov. Neizogibno pa bodo morali ob tem pričeti uresničevati še vsaj del reform, ki so si jih zadali na začetku mandata.

Za uspešnejše in složnejše vladanje bodo morali izboljšati pragmatično in učinkovito vodenje. Pri promptnem reševanju najbolj perečih težav (poplave, inflacija, padanje standarda…), pa mora socialna pravičnost postati ena izmed glavnih vodil. Prioritetne naloge, kot poudarjena skrb za javno zdravstvo in okolje, davčna in dohodkovna reforma, ne smejo več ostajati »v predalih državnih uradnikov«, nujni so vsaj prvi koraki k njihovemu uresničevanju. In ne nazadnje, na področju mednarodnih odnosov, bi morali biti načelni ter dosledno udejanjati politiko miru (čeprav bo navzkriž s politiko ZDA in EU), torej diplomacijo namesto oboroževanja in reševanja konfliktov s silo.

Odslej bomo morali še bolj poglobljeno razmisliti ali je za uspešen gospodarski razvoj res potrebno zgraditi še eno nuklearko, in ali smo dolžni slepo slediti NATO-vim zavezam s pokornim povečevanjem izdatkov za vojsko in oboroževanje. Ne vem, zakaj bi morali, enako kot bolj razvite države, vojaške izdatke povečati na najmanj 2 odstotka bruto družbenega proizvoda letno. Ali tu ne velja solidarnost po vzoru Evropske unije, da tisti, ki ima več, tudi prispeva več? Še preden ponižno sklanjamo glave pred transatlantskim zavezništvom, bi morali upoštevati, da se ob visoki inflaciji ljudje vedno težje preživljajo, da nam zdravstvo razpada, da imamo vedno več revnih, da imamo obupne ceste itd. Ali ni način sedanjega trošenja skupnega premoženja enako sabotaži in napad na zdravje in standard lastnega naroda, na lastne državljane?  Mislim, da je!

Če se vrnemo k Golobu – v letu in pol se mu je uspelo spremeniti od  »heroja, ki nas je rešil janšizma do svojeglavega minljivega politika«. Izgublja na popularnosti, prav tako tudi stranka Svoboda. Izključuje svoje poslance iz stranke, menjava ministre. V tem kratkem času, ko je na oblasti, že razmišlja o rekonstrukciji vlade in zmanjševanju števila ministrstev. Ali je že pozabil, da smo ga podprli na referendumu, ko si je zamislil povečati število resorjev z argumentacijo, da bo na ta način njegova vlada bolj učinkovita. Kaj pa sedaj? Kaj se je tako spremenilo, da bo odslej vladal bolj učinkovita z manjšim številom ministrstev? Ne vidim novih okoliščin, ki bi narekovale ponovno reorganizaciji vlade. Po moji oceni sedaj želi popraviti napako, ki jo je nepremišljeno storil, ko je  povečal število ministrskih stolčkov (po vsej verjetnosti, da bi zadostil apetite vseh pomembnežev v svoji in koalicijskih strankah). Očitno je le uvidel, da bo bolj učinkovit z manjšim, a bolj obvladljivim številom ministrov.

Poldrugo leto po prevzemu oblasti se zato na Gregorčičevo zgrinjajo črni oblaki. Vremenski apokalipsi in vojnam na mejah Evrope lahko kaj hitro sledi še politična. In to predvsem, če se premier ne bo vzel v roke, če ne bo strnil vrste v koaliciji in spravil v red svoje ministrske ekipe.

Najprej pa bo moral pričeti pri sebi in svoji partnerki. Minuli teden ga je javno svareče opozorila antropologinja Vesna Vuk Godina, ko je zapisala: »Če je Tini kaj do Goloba, mora izginiti s političnega prizorišča.« V nadaljevanju pisanja pa je celo predvidela možnost, »da naj bi Golobu Gabrovo nastavili, da bi ga politično zrušili.« Kdo, ni povedala. Najbrž ni mislila Janše, ampak po vsej verjetnosti »leve strice iz ozadja«. Kdo so ti strici ve le Pahor, ki pa mam jih tudi ni razkril. 

Upam, da bo Golob le končno spregledal, da je vrag odnesel šalo in pričel ustrezno ukrepati – če je sploh sposoben.

 

Zaskrbljeni državljan 1