DRNOVŠEK NAJBOLJŠI SLOVENSKI PREMIER? (1)

 

DRNOVŠEK NAJBOLJŠI SLOVENSKI PREMIER? (1)

Vir: 24UR
 

Pred kratkim je bila v ljubljanskem Dnevniku objavljena anketa, ki je izmerila javno mnenje o uspešnosti vseh predsednikov vlad po osamosvojitvi. Daleč na prvem mestu je pristal Janez Drnovšek. Na drugem mestu mu je, z dokaj zajetno prednostjo pred ostalimi, sledil Janez Janša.

No, ocena vladanja slednjega je seveda rezultat glasovanja približno 20 odstotkov njegovih zvestih privržencev, ki ga malikujejo ne glede na to kako in na kakšen način vlada. Pri ostalih volivcih bi bila njegova ocena vladanja vsekakor blizu ničle ali pa pod njo.

To, da pri večini Slovencev Drnovšek velja za najboljšega predsednika vlade doslej, me ne čudi. Me je pa vseeno presenetil visok odstotek tistih (skorajda polovica anketirancev), ki so glasovali zanj.

Drnovšek, je bil resda izvrsten politik, predvsem pa dober taktik  strankarskega preigravanja. Bil je potrpežljiv, nikoli ni skočil »na prvo žogo« (kot smo vajeni pri aktualnemu predsedniku vlade) ter dovolj pretkan in premeten pri sprejemanju odločitev. Redko se je pojavljal v medijih. Nikoli se ni prenaglil, dobro je vedel, kako mora delovati iz ozadja in kdaj je potrebno odločno javno ukrepati. To mu je omogočalo, da je dovolj spretno vodil različne raznobarvne koalicije, med njimi tudi nenačelni koaliciji z Marjanom Podobnikom in Lojzetom Peterletom. Sestavljale so jih politične stranke iz obeh polov, tudi iz desnega – krščanski demokrati, ljudska stranka in socialdemokratska stranka, ki je pozneje postala SDS.

Vodenje mu je olajševalo dejstvo, da smo po osamosvojitvi veljali za dokaj mirno in zahodu poslušno novonastalo državo, ki je brez krvavih spopadov ušla turbulentnemu Balkanskemu loncu. Kot taka je postala vzgled mirnega razdruževanja z »bratskimi narodi« ter za Evropo in svet ni več predstavljala problema, ampak rešitev. S takim ugledom smo se lahko uspešno uveljavljali v mednarodni skupnosti na poti do dveh jasno začrtanih ciljev - članstvu v Evropski uniji in NATU.

Kljub naštetim dejstvom pa po moji oceni Drnovšek ni bil tako uspešen premier, kot kaže anketa javnega mnenja, ker je v času svojega dolgoletnega vodenja Slovenije napravil kar nekaj večjih napak.

Čeprav ga je na oblast spravila levo usmerjena LDS, lahko danes ugotavljamo, da se ni držal političnih prepričanj svoje stranke niti volilne baze, ki ga je izbrala. S svojimi ravnanji je omogočal prodor neoliberalni gospodarski ureditvi, ker je sprejemal številne ukrepe v korist kapitala. Naj za začetek izpostavim le dva:

-        Drnovšek je nekritično nadaljeval Demosovo politiko privatizacije družbene imovine. Državljanom, ki so bili »pri koritu« in so imeli osebne zveze v bankah, je na ta način omogočil, da so se pričeli bogatili na račun ostalih. Privilegiranci ala Šešok, Mermal itd. so izkoriščali pomanjkljivo zakonodajo tako, da so z bančnimi krediti odkupovali delnice uspešnih podjetij, ki so bili v družbeni lasti. Te kredite pa so jemali tako, da so v banki kot garancijo za kredit zastavili tiste delnice, ki so jih kupovali!? Ali bolj na kratko, z goljufijo - za katero sta bila potrebna dva, kupec in oseba v banki, ki je odobrila kredit brez kritja. Če ne bi imeli krivične DEMOS-ove zakonodaje, bi za tovrstno prisvajanje skupne lastnine morala odgovarjati oba akterja – kupec, ker je na goljufiv način prišel do lastnine in bančni uslužbenec, ki je kredit odobril in s tem celoten riziko nakupa, za katerega je kupec založil nekaj, kar še ni imel v lasti, preložil na banko.

 

-        Prav tako ni zaustavil procesa denacionalizacije na osnovi  zakonodaje, ki jo je sprejela DEMOS-ova vlada na pritiske Rimsko katoliške cerkve in večjih nacionalizirancev. Vračanje nepremičnin v naravi je pomenilo, da so le-ti prejeli od države veliko bogastvo v obliki številnih objektov, obsežne površine zemlje in gozdov. Poleg cerkve  so profitirali tudi bivši veleposestniki, ki so imeli  vpliv na DEMOS. Kot primer naj navedem le člana DEMO-sa in lastnika številnih stanovanj in hiš v Ljubljani Pirkmajerja, ki si je v času Peterletove vladavine izboril položaj državnega sekretarja za denacionalizacijo na  Ministrstvu za gospodarstvo. Naši prijatelji Bosanci bi temu dejali »kadija tuži, kadija sudi«. Če primerjamo le denacionalizacijski postopek na Hrvaškem, kjer je bila in je še RKC skorajda močnejša od države, takoj ugotovimo, da pri nas DEMOS ni vladal v korist države. Na hrvaškem je Tudjman, kljub velikim pritiskom cerkvenih krogov sprejel denacionalizacijski zakon, ki upravičencem ni vračal lastnine v naravi, ampak v denarju, z limitom enega milijona mark. Drnovšek pa tega plenjenja Slovenije ni ustavil.  

 

Seznam njegovih spornih odločitev, ki niso bile v korist naši državi, s tem še ni popoln. Zato nadaljevanje sledi v naslednjem prispevku.

 

Zaskrbljeni državljan 1