DRNOVŠEK NAJBOLJŠI SLOVENSKI PREMIER? (2)

 

DRNOVŠEK NAJBOLJŠI SLOVENSKI PREMIER? (2)

 

                                                                 Vir: BOBO Salus

V predhodnem prispevku sem pisal o anketi javnega mnenja, ki je Janezu Drnovšku potrdila renome najboljšega predsednika vlade od osamosvojitve do danes. Čeprav se z omenjeno oceno strinjam, pa sem v vseeno želel opozoriti, da je tudi Drnovšek v svoji desetletni vladavini delal številne napake.

Danes opisujem še nekatere druge njegove »kikse«, ki so nas tudi drago stali. Drnovšek je poleg napisanega še:

-        nekritično nadaljeval odpravljanje uspešnih družbenih podsistemov (zdravstvo, socialno varstvo itd.) iz prejšnje skupne države, ki jih je pričela razdirati Peterletova vlada takoj, ko je prevzela oblast. Namesto da bi jih nadgrajeval ali pa vsaj pustil, da se razvijajo naprej, jih je Drnovšek dokončno porušil in jih pričel »graditi« na novo. Večina njih še danes ni dosegla ravni prejšnjih. Tako je med drugim tudi dokončno ukinil Službo družbenega knjigovodstva. S tem je zabrisal neposreden nadzor nad vsemi denarnimi tokovi v državi ter posredno omogočil razcvet gospodarskega kriminala, skrivanje nelegalnih plačilnih poti, vključno z odtekanjem »umazanega denarja« na tajne fiktivne račune v razne finančne oaze. Le slučajno? Nisem prepričan! 

-        Prav tako mu lahko pripišemo precejšnji del odgovornosti, da znana afera o preprodaji orožja ni doživela epiloga na sodišču. Dvojec Brezigarjeva/Miklavčič je zavlačeval s sodnim postopkom, z jasnim namenom, da zadeva sodno zastara. Drnovšek pa je z vladne strani pripomogel, da se ni ukrepalo in je s tem pripomogel, da se afera dokončno »pomete pod preprogo«. In s kakšnim razlogom?: »Sojenje o preprodaji orožja dveh visokih državnih funkcionarjev, naj bi v mednarodni javnosti okrnilo dobro ime Slovenije«. Kakšen nesmiseln razlog!  Vse večje svetovne tajne službe so bile do potankosti seznanjene z »orožarskim prekupčevanjem« dveh ministrov njegove vlade. On pa naj bi si zatisnil oči in ušesa, kot da zadeve ni. Naivno? Nikakor ne! 

-        S finančnim ministrom Gasparijem sta »nestrokovno zašuštrala« Ljubljansko banko, ki je bila v času propada SFRJ med najmočnejšimi bankami v bivši državi. Podružnico banke v Zagrebu je hrvaška vlada najprej nacionalizirala. Ko pa jo je želela vrniti, je nista hotela nazaj in sta grozila sosedi s tožbo na mednarodnem sodišču, vendar je ostalo le pri tem. Zato pa so bili uspešni varčevalci zagrebške podružnice Ljubljanske banke, ki so izterjali iz centrale v Ljubljani (čeprav se je med tem v izogib odškodninskim tožbam preimenovala v Novo ljubljansko banke) velike odškodnine. In kdo jih je plačal? Seveda ne Drnovškova vlada ampak kot vedno vsi slovenski davkoplačevalci.  Če bi se Drnovšek in Gaspari odločila, da podružnica LB v Zagrebu prične normalno poslovati na Hrvaškem, bi bila takoj solventna, saj so bile vloga varčevalcev vredne le tretjino terjatev do hrvaških podjetij. Torej bi morala za tista podjetja, ki so bankrotirala ali kar enostavno izginila, terjatve poravnati hrvaška država. Poleg tega pa bi banka, ki je imela veliko podružnic v ostalih republikah v bivši državi, postala najmočnejša finančna inštitucija na območju bivše SFRJ, s svetlo perspektivo. Tuje banke takrat zaradi vojnih razmer niso želele tvegati in niso odpirale svojih filial na Balkanu. Tako pa so morali banko zaradi izogibanja obveznosti do vlagateljev iz bivših republik preimenovati v Novo ljubljansko banko, ki je postala lokalna slovenska banka, z omejenim kapitalom. 

-        Še večji spodrsljaj pa se mu je pripetil še v času vojne na hrvaškem. Takratni hrvaški predsednik Tudjman je bi obseden z vojaško-strateškim položajem Trdinovega vrha, ki so ga zasedli slovenski teritorialci. Po diplomatski poti je dal vedeti, da bi ga zamenjal za Piranski zaliv. Ker je Drnovšek okleval, se je po koncu vojne na Hrvaškem Tudjman premislil. Ko se je Drnovšek zavedel napake, se je s predsednikom vlade Račanom dogovoril za delitev zaliva – sporazum Drnovšek-Račan, ki ga pa je Janša, zaradi izsiljevanja hrvaške strani (dokazi o preprodaji orožja za osebno okoriščanje) ko je prišel na oblast, preklical. 

-        Popustil je tudi izsiljevanju in pritiskom slovenske rimsko katoliške cerkve, da je država sklenila sporazum z Vatikanom, ki je za nas skorajda žaljiv. Državo zavezuje, da je dolžna slovenskemu kleru zagotavljati privilegije, ki jih drugi državljani nimamo. V zameno pa nam Vatikan ne daje nič, še manj pa slovenska cerkev, razen vtikanja v politično sceno in klečečih molitev na Kongresnem trgu. Pri sprejemu sporazuma je »tvorno« sodeloval tudi Borut Pahor, ki je, kot že velikokrat poprej, izdal svojo strankarsko bazo, saj je ta bila odločno proti sklenitvi sporazuma take vrste. 

-        K njegovim »uspehom« lahko prištejemo tudi odločitev njegove prve vlade o nakupu nepremičnin za diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije v tujini leta 1992. S pomočjo tedanjega finančnega ministra Gasparija je zavrnil predlog Ministrstva za zunanje zadeve za nakup prvih šestih nepremičnin v katerih bi namestili naša veleposlaništva (na najbolj pomembnih lokacijah po svetu). Na seji vlade je prevladalo stališče »finančnega strokovnjaka« Gasparija, da se državni proračun ne sme bremeniti z odplačili kredita za nakup omenjenih nepremičnin. Zato še nekaj časa ni prišlo do nakupov. Raje smo plačevali drage najemnine najemodajalcem. Šele čez nekaj časa je Drnovšek spoznal, da smo na ta način metali denar skozi okno.  Po nekajletnem mesečnem plačevanju dragih najemnin, s kateri bi nepremične že lahko odkupili, so odločitev spremenili in pričeli kupovati nepremičnine tam, kjer bodo veleposlaništva ostala, dokler bo ostajala slovenska država. Dobra gospodinja bi tako ravnala še pred dragimi najemi, Drnovšek in njegov minister pa sta to spoznala šele mnogo kasneje, ko bi kredite za odkup nepremičnin že odplačali.  

-        Med drugim je tudi popustil lobijem in kljub strokovnim ekspertizam izbral trojansko varianto avtoceste med Ljubljano in Celjem, itd…  

-        Lahko bi mu očitali še marsikaj, med drugim tudi, da ni popravil krivice tistim, jih je 26.2.1992 »izbrisala« z registra prebivalcev   Slovenije Peterletova vlada z Bavčarjem kot notranjim ministrom.

Kljub vsem njegovim napakam in zdrsom pa v celoti gledano še zdaleč ni bil najslabši predsednik vlade, bil je celo najboljši. Tako je njegova uvrstitev na prvo mesto v anketi kar realna. Ocena ostalih, od njegovega predhodnika Peterleta do tistih, ki so Drnovšku sledili, pa nam jasno ponazarja njihovo »uspešnost« v vodenju države.

 

Zaskrbljeni državljan 1