TAM DALEČ JE SLOVENIJA (19)

 

TAM DALEČ JE SLOVENIJA (19)

 

Tam daleč za sedmimi gorami in vodami se nahaja majhna, lepa deželica s čudovitimi hribi in butično morsko obalo.

Tam živijo prijazni in delovni ljudje. Med njimi so tudi izjeme, ki jih drugod ne bi želeli za sodržavljane.

Tam so skorumpirani politiki iznašli nov vir zaslužka. Zakonodaja, ki je napisana za premožne, jim omogoča, da lahko z dobrimi advokati zaobidejo roko pravice. To velja celo za tiste, ki so bili v preteklosti pravomočno obsojeni, pa so nato sodbe uspešno izpodbijali. Vsi po vrsti se odločajo za odškodninske tožbe proti državi. Tožijo jo za vrtoglave odškodnine, ker so »po krivem« utrpeli velike nepremoženjske škode, kot na primer izguba ugleda (ki ga nikoli niso imeli), duševne bolečine, strah … Res ubogi reveži!

                                                          Franc Kangler   Vir:Politikis

                                                       Janez Janša   Vir: Reporter

Tako je bila država samo v preteklem letu (podatki so navedeni v letnem poročilu državnega odvetništva) dolžna izplačati »ubogim nedolžnim žrtvam pravosodja« kar 166.989 evrov.

Pri teh »rabotah«, kot običajno, prednjači neuničljivi vodja opozicije, ki zaradi 176 dni, ki jih je presedel na hladnem, toži državo za kar za 900.000 evrov odškodnine. V njegovem primeru pravomočne sodbe vrhovnega sodišča njegov advokat ni uspel izpodbiti, rešilo ga je Ustavno sodišče – v katerem je imel svoje lakaje – ki je precedenčno dosodilo, da je bila zaradi njegovega prestajanja kazni v zaporu, kršena demokracija v državi?? Prosim! To pomeni, da še tako zakrknjen kriminalec, če je obenem pomembnejši politik, tam ne more pristati v zaporu.  

In kdo jim bo plačal te velike zneske – seveda mi vsi!

Tam sodnike in ministre imenuje Državni zbor, kar je pri veliki večini drugih držav precej nenavadno. Vzrok za to dokaj izjemno ustavno ureditev, pa je zelo preprost. Prvi predsednik države je bil nekdo, ki je bil po osamosvojitvi najbolj priljubljen levo usmerjeni politik. Desna vlada, ki se je povzpela na oblast takoj po osamosvojitvi, se je njegovega vpliva izjemno bala. Očitno tako zelo, da so prikrojili ustavo, ki mu ne daje praktično nobenih pristojnosti, čeprav ga, volivci, za razliko od predsednika vlade in parlamenta, izvolijo neposredno. Namenili so mu le podobne protokolarne pristojnosti, kot jih ima na primer angleški kralj, torej praktično nobenih.

Ko sta mu potekla dva mandata, po ustavi ni mogel več kandidirati za najvišjo funkcijo v državi. To je bil razlog, da so pričele predvsem desne politične stranke ugotavljati, da je čas, da se vloga predsednika republike ponovno definira. Tedanje pristojnosti predsednika za njih kar naenkrat niso bile več optimalne, »ugotovile« so, da bi moral imeti več pristojnosti, kot doslej. Zato so že predlagale parlamentu spremembo ustave.

Tam mediji že nekaj časa ugibajo, kakšna bo usoda aktualnega premiera. Ali bo, kljub številnim poslancem, ki imajo večino v parlamentu, zdržal za krmilom do naslednjih parlamentarnih volitev? Ko je stopil na oblast, je svojim volivcem napovedoval odpravo katastrofalne zapuščine svojega predhodnika, številne reforme in dva mandata vladanja. Prvo obljubo dokaj uspešno izpolnjuje, ostali dve pa sta vedno bolj vprašljivi. Večina političnih analitikov ugotavlja, da ga vodja opozicije, ki izvaja vse mogoče manevre, ne bo spodnesel, ampak »njegovi«. Nekateri medijo oznanjajo, da so se proti njemu zarotile tri vplivne dame, katerim se je zameril – eno je odstavil iz ministrskega mesta, drugo je vrgel iz stranke, tretja pa je izstopila s podpredsedniške funkcije v stranki. Dodali bi jim še četrto, in sicer njegovo novo partnerico, ki mu s svojimi ravnanji, zmanjšuje ugled v državi.

Tam, če želiš ohranjati svoje živce, ne smeš spremljati nekaterih medijev, pa tudi določenih oddaj na nacionalni televiziji. Prednjači četrtkova večerna oddaja Tarča, ki jo vodi odločna, a delno tudi pristranska voditeljica. Redno prekinja predstavnike vlade in levih strank, opozicijske desničarje pa pusti govoriti v nedogled. Iz največje opozicijske stranke se oddaje praviloma udeležujejo agresivni in brezobzirni politiki, ki prevzamejo vlogo voditelja in si lastijo glavno besedo. Segajo drugim govorcem v besedo in govorijo le tisto, kar jim je vnaprej pripravljeno. Ko blatijo vlado, se ne držijo teme o kateri naj bi razpravljali, naštevajo vse povprek njene »kikse«, tudi če se jih izmišljujejo.

Tam se dogaja še marsikaj omembe vrednega in osupljivega, za danes pa naj bo dovolj.

Tam je Slovenija.

 

Zaskrbljeni državljan 1