ALI PONOVNO TRUMP?

 

ALI PONOVNO TRUMP?

 

Da ne pride do zamika letnih časov, vsaka štiri leta dodajamo našemu koledarju konec februarja en dodatni dan. Takemu letu pravimo prestopno. To je tudi leto, ko so na sporedu olimpijske igre, pa tudi volitve ameriškega predsednika. Takšno leto je  letošnje.

V prispevku ne nameravam pisati o olimpijskih igrah, želel pa bi podati nekaj razmišljanj o novembrskih volitvah v ZDA.

                                                                                    Vir: SiOL

Po napovedih bo demokratski kandidat Joe Biden in to navkljub svojim letom in svojim številnim 'gafom'. Demokrati očitno ne želijo prelkiniti tradicije, ki daje pravico aktualnemu predsedniku (ki še ni odslužil dveh mandatov) vnovično potegovanje za najvišje mesto v državi.

                                                                                 Vir: Dnevnik

Najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat pa bo, kot kaže, poraženec volitev 2020, Donald Trump. Očitno večine republikanskih privržencev ne motijo njegove eskapade, kot je bilo na primer javno obsojanje nasprotne strani, da je ukradla volitve; ne moti jih njegovo grobo hujskaštvo in laži, ki so spodbudile podivjano množico, da je vdrla v kongres in napadala kongresnike nasprotne stranke; ne moti jih dejstvo, da si je neupravičeno prisvojil številne zaupne državne dokumente, ko je zapuščal Belo hišo. Prav tako jih ne moti niti dejstvo, da se Trump sooča s številnimi sodnimi procesi, ki ga bremenijo različnih kazenskih prestopkov, med njimi utajevanje davkov, ponarejanje dokumentov in korupcije.

                                                                                Vir: Dnevnik

Trump je po javnomnenjskih raziskavah celo na dobri poti, da bi v ponovljenem dvoboju za stolček za ovalno mizo tokrat utegnil premagati svojega demokratskega tekmeca (po zadnjih anketah pred njim vodi za tri odstotne točke).

Pri vsem tem nas skrbi predvsem to, da je danes najmočnejša in najvplivnejša država na svetu prišla v položaj, ko bodo volivci imeli izbiro le med starčevsko senilnostjo in populistično pokvarjenostjo. Neodvisni kandidati po tradiciji odščipnejo kandidatoma največjih dveh političnih strank le peščico glasov.Tako absurdno stanje v ameriški družbi pa generira črnogleda predvidevanja večine svetovnih političnih analitikov o naši bližnji prihodnosti.

Če se bodo uresničile napovedi poznavalcev ameriške politične scene in se bo na oblast ponovno povzpel Donald Trump, bomo zopet v negotovosti za kakšno mednarodno politiko se bo odločil – ali za pomiritev mednarodnih trenj in konfliktov, v kar dvomim, ali pa bo vodil še bolj grobo politiko svetovnega žandarja kot v svojem prvem mandatu.  

Če se poglobimo v njegove napovedi, upoštevajoč tudi posledice njegovega prejšnjega predsedovanja, ne moremo biti prav optimistični. Vemo, da je bil v časih svojega predsedovanja usmerjen predvsem v domačo sceno in ni posvečal velike pozornosti transatlantskemu zavezništvu in evropskim državam. Nikoli ni bil zadovoljen s stanjem v NATU. Kot se spominja njegov nekdanji svetovalec John Bolton, je leta 2018 celo nameraval ZDA umakniti iz omenjene organizacije. Dve leti pozneje pa je skupini evropskih voditeljev zagrozil, da ZDA Evropi, če bo ta napadena, ne bodo pomagale. Obenem je poskušal spremeniti temeljno ameriško vojaško in varnostno doktrino ter umakniti ameriške vojake iz Nemčije in Južne Koreje.  

V tem smislu je treba tudi razumeti njegove zadnje izjave ob pričetku republikanske volilne kampanje, »da bodo pod njegovim vodstvom ZDA Rusijo spodbujale, naj s članicami Nata, ki ne namenjajo dogovorjenih sredstev za skupno obrambo, stori, kar se ji poželi«. Očitno je sedaj še zaostril svojo retoriko do evropskih zaveznikov in do čezatlantskega zavezništva, saj so bile tokratne besede še precej ostrejše od njegovih prejšnjih. Ni treba poudarjati, da povzročajo hude skrbi na obeh straneh Atlantika.

Analitiki tudi napovedujejo, da bo v primeru njegove zmage, vojne v Ukrajini hitro konec. Spominjamo se lahko, kako je, ko je bil na oblasti, ob javnih grožnjah Putinu, tajno z njim sodeloval. Možno je celo, da bo z njim dosegel neke vrste »deal«, ki bo Putinu dopuščal, da si dokončno prisvoji okupirane dele Ukrajine. Kaj bo zahteval v zameno, lahko le ugibamo. To bi tudi dokončno porušilo helsinške principe, po katerih so se ravnale vse podpisnice helsinškega sporazuma, vključno z ZDA in Rusijo. Ali bo odslej veljalo le pravilo močnejšega? .  

Zmaga nepredvidljivega Trumpa bo po vsej verjetnosti prinesla tudi korenite spremembe v mednarodnih odnosih.

Zaskrbljeni državljan 1