Z MARCELOM

 

Z MARCELOM


Vir: 24UR

 

Do pomladi leta 2020, ko sta nas prizadeli kar dve nesreči hkrati – covid 19 in tretja vlada Maršala Twita, je bil ponedeljkov večer na nacionalki rezerviran za gledanje oddaj Tednik in Studio City. Ni minilo veliko časa, ko je vlada Maršala Twita ukinila drugo imenovano oddajo z legendarnim voditeljem Marcelom Štefančičem. Razlog je bil preprost. Studio City je bil preveč kritičen do aktualnih družbenih dogajanj. Kaj takega si seveda najbolj demokratična politična stranka, ki nam je vladala po mili volji in si podredila tudi RTVS, ni smela dovoliti.

Ko je nato pred dvema letoma Golob na parlamentarnih volitvah odpihnil Maršala Twita z oblasti, se je borba za nacionalno radiotelevizijo zopet pričela. Trajala je več kot leto dni. Šele nato smo se z ekranov znebili raznih Wathmoutov, Urbanij, Pirkovičev itd. In šele nato se je lahko na ponedeljkov večer vrnil Marcel Štefančič, tokrat z oddajo z Marcelom. Oddaja ima sicer drugačen naslov in design kot prejšnja, aktualna in kritična vsebina, pa tudi hitro govorjenje in seganje v besedo voditelja, pa sta ostala enaka.

Sedaj lahko v ponedeljkih zopet gledamo Marcela in njegove vedno aktualne oddaje. Med njimi bi posebej želel izpostaviti tisto, v kateri je gostil Katarino Kresal in Miho Brejca.

Kresalovo že nekaj časa poznano kot pametno, preudarno pravnico, ki je za nekaj časa zašla tudi med politike. Že večkrat je v javnih nastopih pokazala svoje trezne in lucidne poglede na različne družbene probleme. Tudi na malem ekranu, še posebej v oddaji Zadnja beseda. (Mimogrede tudi to oddajo je Maršal Twito ukinil.)

Drugega gosta, bivšega udbovca Mihe Brejca, pa se najbolj spominjam, kako si je po razpadu bivše države z dvema polnima kovčkoma dokumentov Udbe tlakoval pot za sprejem v najbolj pošteno politično stranko v Sloveniji. S kovčkoma v rokah je demonstrativno prikorakal v parlament in ju na ogled vseh, kot darilo predal svojemu novemu vodji.  Zato sem, poznavajoč ga kot drugega funkcionarja omenjene stranke in najbližjega strankarskega sodelavca Maršala Twita, pričakoval, da nikakor ne bo dorasel svoji sogovornici. Pa sem se močno uštel. Katarina Kresal je bila po pričakovanju modra in preudarna v svojih izjavah in ocenah. Zvezda oddaje pa je bil absolutno Miha Brejc.

Ko je beseda nanesla na nedavno dogajanja v SDS, ko je Maršal Twito za kazen preselil tri neubogljive poslance v zadnjo klop ter jim za povrh odvzel še vse vodilne funkcije v parlamentarnih telesih (in s tem tudi približno 1000 EUR dodatnega zaslužka), je bil Brejc začuda zelo neposreden in celo kritičen. Peripetije znotraj poslanske skupine SDS v katerih je glavno vlogo igral Anže Logar in njegova sledilca, je označil kot pričakovano kazen, ki jim jo je za neposlušnost namenil veliko vodja. Očitno se je dalo zaznati, da prav dosti ne ceni kaznovanca. Izjavil je, da je vse kar je Logar dosegel v politiki, zasluga članstva v SDS, ki si ji ne bo zlahka odrekel. »Rastel je v stranki in je še vedno njen del. Vse v politiki se je naučil kot član stranke.« Zato je prepričan, da se bo zelo težko ločil od nje in še posebej od svojega učitelja. Po njegovi oceni tudi nima dovolj poguma za vodjo. Političnega kapitala, ki si ga je nabral v tekmi za predsednika države, ne zna izkoristiti. Še vedno cinca ali naj ustanovi stranko in se loči od matice ali naj ostaja njen član. Trenutno je izbral drugo možnost, čeprav ga šef kaznuje in ga pošilja v oslovsko klop. Zvesto mu sledi le Irglova (Kaloh naj bi bil le svojeglav), drugi člani stranke pa ne. Za njih,  ki so strumni in zvesti vojaki vodje, ni alternative, komanda, ki se jo uboga je le ena, zato za njih Logar postaja celo moteč. Brejc je nato še duhovito pripomnil, da se Logarjeva politična kariera sedaj razvija po novem aksiomu »od velikega raste malo!«. Platforma s katero se ukvarja, nima politično prav nobenega pomena. Stranke pa si očitno ne upa ustanoviti.

SDS Brejc, odkar jo je prevzel Maršal Twito, ocenjuje kot stranko enega človeka. Vsi drugi so le izvrševalci in operativci. Na navedbo voditelja, da je bil dolgo časa ob Maršalu Twitu drugi človek v stranki, se je Brejc le hudomušno nasmehnil in pripomnil »Da, včasih so res zame rekli, da sem drugi človek stranke. Ampak v SDS so vedno prva tri mesta več ali manj ena in ista oseba.«

Oba gosta sta bila tudi zelo kritična do aktualne vlade in njenega predsednika, ki se z dejanji svoje partnerice še dodatno blamira v javnosti. Veliko je obljubljal, do sedaj pa bore malo obljub izpolnil.

Strinjala sta se tudi, da močne in etablirane stranke, ki niso muha enodnevnica, potrebujejo široko regionalno člansko mrežo ter čas, da se ustrezno organizirajo. Tega Gibanje Svoboda vsekakor nima. Stranka je bila ustanovljena »za potrebe volitev skorajda čez noč«. V njo so se na hitro natepli številni ljudje, ki so že bili pripadniki mnogih drugih strank. Njihova pripadnost stranki je zato zelo vprašljiva, vprašljiv pa ni njihov motiv za članstvo – to je korist.

Brejc je še poudaril, da večje in močnejše stranke potrebujejo za svoje delovanje tudi veliko kapitala. Tega sta sposobni danes v Sloveniji le največji dve - SDS in SD.  Obe tudi težko dalj časa ostanejo v opoziciji, ker ne morejo izkoriščati privilegijev, ki jim jih nudi oblast. Zaenkrat kapital za SDS še ne predstavlja problema, za SD »pa se kapital tudi dobi«. Ostale stranke pa so v tem pogledu precej handikapirane, tudi Gibanje Svoboda. Zato bo težko zdržala na oblasti do konca mandata, čeprav je glede na volilne rezultate in število poslanskih mest v parlamentu obljubljala kar dva.

Oddaja z Marcelom je zopet pokazala, kako so za parlamentarno demokracijo potrebni kritični prispevki, ki javnosti razkrivajo delovanje političnih strank - tako tistih, ki vladajo, kot drugih, ki so v opoziciji. Če bi imeli konstruktivno opozicijo, ki bi vladi gledala pod prste v našo skupno korist, bi taka oddaja ne imela tako velikega pomena, kot ga ima danes. Pri nas pa je zelo potrebna. Trenutno imamo opozicijo, ki že 30 let dokazuje, da ne deluje v korist Slovenije, ampak le v svojo.

Zato se veselim vsakega ponedeljkovega večera.

 

Zaskrbljeni državljan 1.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA