"ODVRATNI« PREDSEDNIK"
"ODVRATNI« PREDSEDNIK"
Verjetno ste ob naslovu tega prispevka nemudoma uganili, koga imam tokrat
v mislih.
Tistim, ki pa še niste, pa bom povedal kar naravnost – gre za srbskega
predsednika in samodržca Aleksandra Vučića. Večkrat je že dokazal, da je
sposoben za svoje politične interese uporabljati vsa sredstva, med njimi tudi
žaljiv in nesramen politični diskurz.
Vučića, ki že leta vlada Srbiji, državi s
katero je bila s Slovenijo še pred dobrimi tremi desetletji v skupni državi, večina
evropskih voditeljev ne ceni preveč. Obravnavajo ga kot tipičnega neotesanega balkanca
(v pejorativnem pomenu te besede), pa tudi političnega goljufa. Umeščajo ga v
razred Putina, Lukašenka, Orbana, Janše (dokler je bil še na oblasti), ki veljajo
za nasprotnike demokratične družbene ureditve, na kateri temelji politična
ureditev večine evropskih držav. Svoj pravi obraz je ponovno pokazal na zadnjih
predčasnih predsedniških volitvah, ki jih je sprožil kar sam. Z volilnimi
goljufijami je ponovno prepričljivo zmagal, tako da bo Srbom vladal še kar
nekaj časa.
Njegovo obnašanje je skrajno
brezobzirno, celo nesramno. Očitno se je obnašanja naučil od svojega
političnega mentorja Miloševića, ko je bil del njegove ekipe in celo minister
za informiranje v njegovi vladi. Tako kot njegov učitelj, tudi Vučić s skorajda
že ponarodelimi izjavami, s katerimi obdeluje enkrat ene, drugič druge
politične nasprotnike in s solzavimi javni nastopi v katerih sporoča usodne
novice ali se opravičuje, utrjuje svojo podobo absolutnega voditelja srbskega
naroda. Čudi le to, da ga večina Srbov še vedno podpira (to me spominja na
stanje, ki imamo že 30 let tudi pri nas doma!). Vse to pa si lahko privošči,
ker v Srbiji še vedno nima pravih nasprotnikov. Opozicija je šibka in
razdvojena. On pa še naprej, z ure in ure trajajočimi sentimentalnimi političnimi
nastopi, ala Milošević, prepričuje ljudi, da je on tisti »pravi lider srbskega
pašaluka«. In pri večini očitno tudi uspeva.
Neotesan je tudi do tujcev. Tokrat pa je z ihtavo izjavo o Slovencih prekosil
samega sebe. Njegov verbalni izpad, ki si ga je
privoščil o »odvratnih Slovencih«, ki naj bi mu sredi palače Združenih narodov
»nastavili past« in ki Srbiji »rušijo ozemeljsko celovitost države in
sponzorirajo resolucijo o Srebrenici proti našemu narodu«, je eden najbolj
odvratnih političnih sovražnih govorov, ki smo ga v sodobnih mednarodnih
odnosih kadar koli in kjer koli slišali.
To, da je takoj
sedanji slovenski politični vrh skočil pokonci ob tej izjavi, ne preseneča,
bilo je za pričakovati.
Slovenci še iz časa skupne države dobro
poznamo Srbe. Zavedamo se, kaj za Srbe pomeni »gazimestanska« tragedija, ki je dogodila na današnjem ozemlju Kosova in kako globoka nacionalna, predvsem pa politična travma je to
zanje. Pa tudi če jih poskušamo razumeti, ne moremo tolerirati, da nas njihov predsednik
žali s svojimi sovražnimi, skorajda fašistoidnih izpadi o »odvratnih
Slovencih«.
Čeprav se je kmalu po izjavi zavedel, da
je šel le predaleč, je sledilo le neodločno izmotavajoče se opravičilo, seveda
na način, da se ni zares opravičil. Njegovo pojasnilo, da je z izjavo o
»odvratnih Slovencih« ciljal le na slovenske predstavnike na zasedanju
varnostnega sveta OZN in da si o Slovencih kot narodu misli le najboljše, je
zvenelo neprepričljivo in daleč od iskrenega.
Povsem pričakovano je bilo, da je na
njegovo izjavo reagiral slovenski politični vrh. Po moji oceni, bi morala biti
njihova reakcija še ostrejša. Še bolj jasno bi mu morali zabrusiti, da si takšnega
sovražnega govora do Slovenije ne more in ne sme privoščiti. Jasno je, da si
sintagme, o recimo »odvratnih Nemcih«, ne bi nikoli upal uporabiti, ker
natančno ve, katere meje bi s tem prečkal. A Slovenija seveda ni Nemčija, zato je
očitno prepričan, da si lahko privošči nesramno obnašanje do nas.
Še bolj odločno bi mu morali pokazati,
da take vrste diskurz z Ljubljano preprosto ni dovoljen. Je sovražen in več kot
neprimeren. Čakam, da mu bodo enako jasno povedali (poleg politikov, ki so že
odreagirali) tudi tisti, ki se z njim radi družijo in so ga gostili v
Sloveniji. Pri tem imam v mislih predvsem tistega, ki se redno srečuje z njim
na raznih mednarodnih skrajno desničarskih forumih. Ta pa zaenkrat še kar molči!
Če bi mu bilo mar za Slovenijo, bi se seveda oglasil. Očitno pa je zanj
prijateljstvo z Vučićem pomembnejše od ugleda Slovenije v svetu.
Z obtožbami o ogrožanju ali celo “rušenju ozemeljske celovitosti” smo se v tem delu Evrope enkrat že srečali in vemo, da se je končalo zelo tragično. Slovenci najbolje vemo, kam takšna govorica lahko pripelje. Pred dobrimi tremi desetletji smo bili za vladajočo srbsko politiko uporniki, ki so jih mitingaši na ustju dveh velikih rek sredi Beograda pošiljali v Filadelfijo. Kasneje so nas želeli spametovati z mitingom v Ljubljani. Ko s tem niso uspeli, so nam po slovenskih cestah s tanki jugoslovanske vojske »dopovedovali«, da razbijamo Jugoslavijo. Seveda Jugoslavijo po srbskem okusu. Na srečo tudi tedaj niso uspeli.
Vučić očitno dokazuje, da je veren naslednik brezobzirnega srbskega nacionalizma, ki ne more preboleti, da je Kosovo predvsem po njihovi krivdi dokončno izgubljeno. V tej svoji bolečini pa si ne more pomagati, da svoje frustracije ne bi znašal tudi na vse nesrbske narode bivše države, tudi na Slovence.
Če sedaj pustimo Vučića, pa vseeno
mislim, da smo tudi tokrat ponovno preveč servilno sledili Američanom in
njihovim interesom, ko smo sponzorirali resolucijo o sprejemu Kosova kot
samostojne države v OZN (resolucija o genocidu v Srebrenici je nekaj drugega). Menim,
da bi moralo biti Kosovo mednarodno priznano šele tedaj, ko bo rešilo vsa
nesoglasja (predvsem glede statusa srbske manjšine na severu) s Srbijo. Očitno pa
se Golobova vlada, vključno z zunanjo ministrico, ko gre za ponižnost do ZDA,
prav nič ne razlikuje od Janševe.
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar