KO SE DONALD SPOPADE S KAMALO

 

KO SE DONALD SPOPADE S KAMALO

 

                                                                                              Vir: WGAL

 

Ameriška predsedniška volilna kampanja za izbor 60. predsednika Združenih držav Amerike počasi prehaja v zaključno fazo. Do usodnega torka 5. novembra je ostalo le še dober mesec dni.

Od 21. julija, ko se je aktualni predsednik ZDA Joe Biden končno umaknil iz predsedniške kampanje, se je marsikaj spremenilo. Njegova naslednica, aktualna podpredsednica Kamala Harris do tedaj ni bila prav priljubljena, niti med svojimi strankarskimi kolegi. Zato so bili prvi odzivi poznavalcev ameriške politične scene do kandidature Harrisove dokaj zadržani, če ne celo kritični. Za ameriške rasistične predsodke, ker je ženska in še aziatskega porekla, pa je bila sprva povsem zgrešena izbira.

Toda še pred njeno uradno nominacijo na strankarski konvenciji demokratske stranke, so se pričele zadeve naglo spreminjati. Izkazalo se je, da so bile prve ocene političnih analitikov napačne ter da pri volivcih uživa celo več zaupanja kot ga je Biden. Že v prvih dneh, ko jo je Biden razglasil za svojo naslednico, je Harrisova od številnih sponzorjev zbrala precej sredstev za svojo predsedniško kampanjo. V avgustu pa že kar 361 milijonov dolarjev - več kot Biden v letu dni. Tudi raziskave javnega mnenja o njenih možnostih na predsedniških volitvah so se v primerjavi s Trumpom z dneva v dan spreminjale njej v prid. V rekordnem času je dohitela svojega republikanskega tekmeca in ga celo nekoliko prehitela. Dohitela ga je tudi v tistih kritičnih državah, katerih elektorji običajno izberejo novega predsednika.

Harrisovi je tako Bidnov položaj »underdog«  (ameriški izraz za podrejenega tekmeca) uspelo že v prvem tednu obrniti sebi v prid. Trump, ki je ob njeni izbiri pričeli slaviti »zagotovljeno« volilno zmago, je hipoma sam postal »underdog«. Tradicionalistična bela Amerika pa je bila osupla, na čelu s Trumpom in njegovimi rasističnimi republikanci.

Republikanci so se kar naenkrat pričeli zavedati, da so se s kandidaturo Harrisove karte premešale na novo. Trump ne bo več tekmoval s senilnim starčkom, ampak z odločno energično žensko, ki ima za seboj nebelo Ameriko. Zato so postali nervozni in presenečeni, v svojih izjavah o Harrisovi pa skrajno nesramni in žaljivi. Ta njihova reakcija je kazala, da jih je zajela panika. Očitno so se po prvih javnomnenjskih raziskavah ustrašili nove kandidatke, ki je na višku svojih življenjskih moči.  Trumpove kritike Bidna, da je prestar, senilen itd. so se čez noč kot bumerang obrnile proti njemu.

Zato sta obe strani nestrpno čakali na televizijsko soočenje kandidatov, ki naj bi odločilno vplivalo na izid volitev. V pripravah na soočenje je Tramp samo v enem izmed svojih govorov nanizal najmanj deset laži o novi nasprotnici. Obtožil jo je, da je komunistka ter da je skupaj z Bidnom sokriva za prebeg 20 do 25 milijonov migrantov, ki so ilegalno iz Mehike pribežali v ZDA (dejansko je je bilo manj kot 2 milijona). Prav tako naj bi Harrisova podpirala abortus v devetem mesecu nosečnosti in na ta način »eksekucije že rojenih otrok«. Najbolj pa so šokirale njegove laži, da so v času Bidna »šole po vsej Ameriki prizorišče brutalnega, kirurškega spreminjanja spola transspolnih otrok.«

Medtem ko je bil na soočenju nastop Harrisove premišljen in samozavesten, je bil nastop njenega tekmeca »trumpovski«, torej poln samohvale, pretiravanj in seveda laži o ekonomskih (ustvaril naj bi največjo ekonomijo v zgodovini) in številnih drugih domnevnih uspehih v štirih letih njegovega predsednikovanja, ter še posebej pri omejevanju nezakonitega priseljevanja. Seveda je moral ponoviti tudi staro trditev/laž, da je zmagal na volitvah 2020.

Sledili so napadi na Bidna (čeprav mu je nasproti stala Harrisova), ponovljene laži o detomorih, brbljanje o tretji svetovni vojni, nerazumne primerjave ZDA z Venezuelo in tako naprej. Kljub Trumpovemu grmenju naj bi Harrisova v soočenju po oceni večine ameriških analitikov zmagala z več kot 6o odstotki.

Njegov nastop in izid soočenja je najbolj originalno komentiral Brane Kastelic v Dnevniku 12.09.2024, ko je zapisal: 

»V morju ocen prvega in morda edinega televizijskega soočenja ameriških predsedniških kandidatov, nasmejane Kamale Harris in jeznoritega Donalda Trumpa, na katerem je po splošni oceni z veliko prednostjo zmagala prva, je daleč najboljša tista, da je aktualna podpredsednica in demokratska predsedniška kandidatka Trumpa simbolično kastrirala, na kar naj bi se odzval skoraj tako, kot bi ga zares. To je mnenje psihoanalitika.«

Med desničarskimi agitatorji, ki niso mogli skriti razočaranja nad Trumpovim nastopom (le on je trdil, da je »hudo porazil« nasprotnico), se je nato pojavila zarotniška teorija: da je imela Harrisova v uhanih miniaturno slušalko, prek katere so ji med soočenjem pomagali prišepetovalci.

Kljub temu, da je Harrisova še bolj utrdila svoje minimalno prednost, pa bo izid volitev, kot vedno, negotov do zadnjega dne. Po tradiciji se številni volivci odločajo v zadnjem tednu ali celo na volišču. Odločilno pa bo, kateri izmed kandidatov bo uspel nagovoriti večino volivcev v »kritičnih državah«, kjer nobeden od kandidatov nima zagotovljene ugodne večine glasov, da bi si pridobil elektorske glasove tiste države.

Ameriške predsedniške volitve so pri izenačenih kandidatih vedno nepredvidljive. Na njih ne odloča večina glasov volivcev. So posredne, preko glasovanja elektorjev, ki zastopajo posamezno državo.

Zato bo ameriški volilni cirkus, kot vedno, zanimiv do zadnjega dne.

 

Zaskrbljeni državljan 1