SAGA V TREH DEJANJIH

 

SAGA V TREH DEJANJIH

 

Vir: Monitor

V zadnjem prispevku, ko sem pisal o blejskemu strateškemu forumu, sem se med drugim dotaknil tudi sage o izboru našega kandidata za komisarsko mesto v Evropski komisiji. Formalno je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen prišla na Bled z namenom, da se udeleži blejskega foruma. Izkazalo pa se je, da je bil pravi razlog za obisk njeno srečanje s premierjem Golobom, na katerem je zahtevala, da menjamo slovenskega komisarskega kandidata, čeprav sta ga potrdila tako naša vlada kot državni zbor.

Slovenska komisarska saga sicer traja že dalj časa, precej pred omenjenim obiskom. Sega še v čas pred evropskimi volitvami, ko se še ni vedelo, kako se bodo volitve odvile in kdo bo novi predsednik komisije.

Vsakemu predlagatelju novih komisarskih kandidatov bi pa moralo biti jasno, da von der Leynova (ali kateri koli drug predsednik nove komisije) ne more mimo napovedanih referenc (da, Breznik, gre za reference ne preference!), po katerih bo izbirala svoje sodelavce v komisiji. Novo-stara predsednica komisije je še posebej poudarila, da želi, da ji države članice predlagajo moškega in ženskega kandidata, ki so strokovni in imajo vodstvene izkušnje. Slovenija je predlagala le moškega kandidata, pa še ta po ugotovitvah von der Leynove nima vodstvenih izkušenj. Predsedovanje računskemu sodišču Slovenije za njo očitno tega pogoja ne izpolnjuje.

PRVO dejanje sage pa se je pričelo, ko je Golob skladno s svojim furjastim značajem, zacementiral slovenskega kandidata že dva meseca pred izborom von der Leynove. Svojo preuranjeno odločitev je opravičeval z napovedjo, da bo zgodnji izbor kandidata pomagal pri pridobitvi pomembnejšega resorja v komisiji!? Zato Golob ob izbiri Vesela ni mogel predvideti kakšne reference bo za svoje sodelavce zahteval novi predsednik komisije. Seveda tudi ni mogel predvideti, da se bo le z moškim kandidatom zameril novi predsednici komisije ter da bo nato moral pojesti godljo, ki si jo je s preuranjenim izborom skuhal.

Ob izboru Vesela pa je prišlo še do enega presenečenja. Tih pristanek na njegovo imenovanje je dala tudi opozicija na čelu s SDS. Tako je odšel v Bruselj na pogovor s von der Leynovo, kot enoten slovenski kandidat, ki ga podpira tako vlada, kot opozicija.

Kako mu je uspelo, da Janša ni nasprotoval njegovi kandidaturi, še danes ni znano. Dobro vemo, da Janša zastonj nikomur ne podari ničesar. Po moje sta možna le dva scenarija: ali mu je Vesel, v primeru, če bi postal evropski komisar, obljubil nekaj česar Janša ni mogel odkloniti ali pa je Janši zagrozil, da bodo prišli v javnost »posli« stranke SDS, ki jih je odkrilo Računsko sodišče pod njegovim vodstvom. Računsko sodišče je namreč leta 2022 pri pregledovanju poslovanja političnih strank edino SDS izreklo mnenje s pridržkom, ker je v njenem finančnem poslovanju ugotovilo številne nepravilnosti.*

Po prvem dejanju sage pa je nato sledilo seveda še DRUGO. Golob je po pričakovanju klonil pred zahtevami nove predsednice komisije in Vesel je moral odstopiti od svoje kandidature. (Formalno naj bi odstopil ker s von der Leynovo nista imela enake vizije o delu Komisije!?) . Golob je bil tako za komisarsko mesto prisiljen na vrat na nos poiskati novo, seveda žensko kandidatko. In tu je sledilo drugo presenečenje. Kar čez noč jo je našel in to bivšo podpredsednico svoje stranke Marto Kos, ki jo je po komentarjih medijev, kmalu po pričetku volilne kampanje za predsedniške volitve »vrgel čez ramo«. Bila je celo strankina kandidatka za najvišji položaj v državi. Nenadoma pa se je na veliko presenečenje javnosti odpovedala kandidaturi in izstopila iz stranke, čeprav je bila med njenimi ustanovitelji. »To ni več moja stranka« je zapisala na takratnem družbenem omrežju Twiter. Kaj se je dogajalo v zakulisju stranke, je še danes uganka. Ugibanja, da sta njenemu umiku botrovali predvsem drugi dve Golobovi dami – druga podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič in generalna sekretarka Vesna Vuković – niso bile nikoli potrjene, Marta Kos pa se je povsem  umaknila iz slovenske politike in celo zapustila Slovenijo. Preselila se je k svojemu soprogu v Švico, kjer ima tudi stalno prebivališče.

Kako sta se z Golobom kar naenkrat »pobotala« in zakaj je prav njej ponudil dobro plačano in vplivno funkcijo v Bruslju, ostaja skrivnost. Mediji (predvsem tednik Reporter) so takoj namignili, da je za Kosovo najbolj vehementno lobiral ljubljanski župan Janković, ki ima glede na Golobov presenetljiv izbor očitno velik vpliv nanj. Znano je, da je Janković v dobrih in tesnih odnosih s Kosovo še iz časov Pozitivne Slovenije. (Kosova, kljub temu, da biva v Švici, še vedno poslovno sodeluje z mestno občino Ljubljana. Lani je še vedno usposabljala vodilne v Zdravstvenem domu Ljubljana).

Po izboru Kosove, pa je takoj sledilo še TRETJE dejanje – oviranje procesa njenega imenovanja slovenske kandidatke za evropsko komisarko. Ni potrebno dvakrat ugibati, kdo ima tu glavno vlogo. Seveda vodja opozicije, ki se je izuril v pravega mojstra oviranja političnih, pa tudi sodnih postopkov in procedur. Njegov človek, Franc Breznik, ki ima sedaj glavno besedo na področju mednarodnih odnosov, ne želi sklicati parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, ki ga vodi. Čeprav mnenje omenjenega odbora ni zavezujoče za vladno odločitev, je pa obvezni del postopka imenovanja kandidata. Zato postopek imenovanja stoji.

Ker Slovenija ne pošlje svojega kandidata v Bruselj, je von der Leynova prestavila predstavitev kandidatov poslanskim skupinam v Evropskemu parlamentu, ki jih mora potrditi. Sicer Komisija ne mora pričeti z delom. To pomeni, da Slovenija blokira delovanje Evropske unije v celoti. Kaj to pomeni za naš ugled, ni treba posebej poudariti. Najbolj ustrezno je sedanje stanje parafraziral poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je izjavil: »Dva vaška posebneža, eden z Lenarta, drugi pa z Grosupljega, sta se očitno najdla zato, da blokirata postopek celotni Evropski Uniji«

Von der Leynova si je zaradi slovenske zamude izborila nov termin za predstavitev komisarskih kandidatov Evropskemu parlamentu. Ta pa poteče že jutri. Ali bo naša kandidatka med njimi, pa še vedno ni jasno!

Ali sledi še četrto dejanje? Bomo videli!

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

*V poročilu o poslovanju političnih strank je med drugim Računsko sodišče ugotovilo, da » stranka SDS protivrednosti posameznih prispevkov, pridobljenih v nasprotju z zakonodajo, ni pravočasno nakazala v humanitarne namene in ker v letnem poročilu ni ustrezno poročala o prispevkih fizičnih oseb, pri katerih je znesek vseh nakazil posamezne fizične osebe presegal zakonsko določen prag. SDS je prejela denarna prispevka v znesku 230 evrov od fizičnih oseb, ki nista državljana Slovenije, pri razkritju prispevkov treh fizičnih oseb je navedla napačne zneske prispevkov in ni poročala o prejetih prispevkih 31 fizičnih oseb, čeprav znesek vseh nakazil teh oseb presega zakonsko določeno višino zneskov…« (Iz Poročila računskega sodišča o poslovanju političnih strank v letu 2022.)*