SAGA V TREH DEJANJIH
SAGA V TREH
DEJANJIH
V zadnjem
prispevku, ko sem pisal o blejskemu strateškemu forumu, sem se med drugim dotaknil
tudi sage o izboru našega kandidata za komisarsko mesto v Evropski komisiji. Formalno
je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen prišla na Bled z namenom,
da se udeleži blejskega foruma. Izkazalo pa se je, da je bil pravi razlog za
obisk njeno srečanje s premierjem Golobom, na katerem je zahtevala, da menjamo
slovenskega komisarskega kandidata, čeprav sta ga potrdila tako naša vlada kot
državni zbor.
Slovenska
komisarska saga sicer traja že dalj časa, precej pred omenjenim obiskom. Sega
še v čas pred evropskimi volitvami, ko se še ni vedelo, kako se bodo volitve odvile
in kdo bo novi predsednik komisije.
Vsakemu
predlagatelju novih komisarskih kandidatov bi pa moralo biti jasno, da von der
Leynova (ali kateri koli drug predsednik nove komisije) ne more mimo napovedanih
referenc (da, Breznik, gre za reference ne preference!), po katerih bo izbirala
svoje sodelavce v komisiji. Novo-stara predsednica komisije je še posebej poudarila,
da želi, da ji države članice predlagajo moškega in ženskega kandidata, ki so
strokovni in imajo vodstvene izkušnje. Slovenija je predlagala le moškega
kandidata, pa še ta po ugotovitvah von der Leynove nima vodstvenih izkušenj.
Predsedovanje računskemu sodišču Slovenije za njo očitno tega pogoja ne
izpolnjuje.
PRVO dejanje sage pa se je pričelo, ko je
Golob skladno s svojim furjastim značajem, zacementiral slovenskega kandidata
že dva meseca pred izborom von der Leynove. Svojo preuranjeno odločitev je
opravičeval z napovedjo, da bo zgodnji izbor kandidata pomagal pri pridobitvi
pomembnejšega resorja v komisiji!? Zato Golob ob izbiri Vesela ni mogel
predvideti kakšne reference bo za svoje sodelavce zahteval novi predsednik
komisije. Seveda tudi ni mogel predvideti, da se bo le z moškim kandidatom
zameril novi predsednici komisije ter da bo nato moral pojesti godljo, ki si jo
je s preuranjenim izborom skuhal.
Ob izboru
Vesela pa je prišlo še do enega presenečenja. Tih pristanek na njegovo
imenovanje je dala tudi opozicija na čelu s SDS. Tako je odšel v Bruselj na
pogovor s von der Leynovo, kot enoten slovenski kandidat, ki ga podpira tako
vlada, kot opozicija.
Kako mu je
uspelo, da Janša ni nasprotoval njegovi kandidaturi, še danes ni znano. Dobro vemo,
da Janša zastonj nikomur ne podari ničesar. Po moje sta možna le dva scenarija:
ali mu je Vesel, v primeru, če bi postal evropski komisar, obljubil nekaj česar
Janša ni mogel odkloniti ali pa je Janši zagrozil, da bodo prišli v javnost »posli«
stranke SDS, ki jih je odkrilo Računsko sodišče pod njegovim vodstvom. Računsko
sodišče je namreč leta 2022 pri pregledovanju poslovanja političnih strank
edino SDS izreklo mnenje s pridržkom, ker je v njenem finančnem poslovanju
ugotovilo številne nepravilnosti.*
Po prvem
dejanju sage pa je nato sledilo seveda še DRUGO.
Golob je po pričakovanju klonil pred zahtevami nove predsednice komisije in
Vesel je moral odstopiti od svoje kandidature. (Formalno naj bi odstopil ker s
von der Leynovo nista imela enake vizije o delu Komisije!?) . Golob je bil tako
za komisarsko mesto prisiljen na vrat na nos poiskati novo, seveda žensko
kandidatko. In tu je sledilo drugo presenečenje. Kar čez noč jo je našel in to
bivšo podpredsednico svoje stranke Marto Kos, ki jo je po komentarjih medijev, kmalu
po pričetku volilne kampanje za predsedniške volitve »vrgel čez ramo«. Bila je celo
strankina kandidatka za najvišji položaj v državi. Nenadoma pa se je na veliko
presenečenje javnosti odpovedala kandidaturi in izstopila iz stranke, čeprav je
bila med njenimi ustanovitelji. »To ni več moja stranka« je zapisala na
takratnem družbenem omrežju Twiter. Kaj se je dogajalo v zakulisju stranke, je
še danes uganka. Ugibanja, da sta njenemu umiku botrovali predvsem drugi dve
Golobovi dami – druga podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič in
generalna sekretarka Vesna Vuković – niso bile nikoli potrjene, Marta Kos pa se
je povsem umaknila iz slovenske politike
in celo zapustila Slovenijo. Preselila se je k svojemu soprogu v Švico, kjer
ima tudi stalno prebivališče.
Kako sta se
z Golobom kar naenkrat »pobotala« in zakaj je prav njej ponudil dobro plačano
in vplivno funkcijo v Bruslju, ostaja skrivnost. Mediji (predvsem tednik Reporter)
so takoj namignili, da je za Kosovo najbolj vehementno lobiral ljubljanski
župan Janković, ki ima glede na Golobov presenetljiv izbor očitno velik vpliv
nanj. Znano je, da je Janković v dobrih in tesnih odnosih s Kosovo še iz časov
Pozitivne Slovenije. (Kosova, kljub temu, da biva v Švici, še vedno poslovno
sodeluje z mestno občino Ljubljana. Lani je še vedno usposabljala vodilne v
Zdravstvenem domu Ljubljana).
Po izboru
Kosove, pa je takoj sledilo še TRETJE
dejanje – oviranje procesa njenega imenovanja slovenske kandidatke za evropsko
komisarko. Ni potrebno dvakrat ugibati, kdo ima tu glavno vlogo. Seveda vodja
opozicije, ki se je izuril v pravega mojstra oviranja političnih, pa tudi
sodnih postopkov in procedur. Njegov človek, Franc Breznik, ki ima sedaj glavno
besedo na področju mednarodnih odnosov, ne želi sklicati parlamentarnega odbora
za mednarodne odnose, ki ga vodi. Čeprav mnenje omenjenega odbora ni zavezujoče
za vladno odločitev, je pa obvezni del postopka imenovanja kandidata. Zato
postopek imenovanja stoji.
Ker
Slovenija ne pošlje svojega kandidata v Bruselj, je von der Leynova prestavila
predstavitev kandidatov poslanskim skupinam v Evropskemu parlamentu, ki jih
mora potrditi. Sicer Komisija ne mora pričeti z delom. To pomeni, da Slovenija
blokira delovanje Evropske unije v celoti. Kaj to pomeni za naš ugled, ni treba
posebej poudariti. Najbolj ustrezno je sedanje stanje parafraziral poslanec
Svobode Lenart Žavbi, ki je izjavil: »Dva
vaška posebneža, eden z Lenarta, drugi pa z Grosupljega, sta se očitno najdla
zato, da blokirata postopek celotni Evropski Uniji«
Von der
Leynova si je zaradi slovenske zamude izborila nov termin za predstavitev
komisarskih kandidatov Evropskemu parlamentu. Ta pa poteče že jutri. Ali bo
naša kandidatka med njimi, pa še vedno ni jasno!
Ali sledi še
četrto dejanje? Bomo videli!
Zaskrbljeni
državljan 1
*V poročilu
o poslovanju političnih strank je med drugim Računsko sodišče ugotovilo, da » stranka SDS protivrednosti
posameznih prispevkov, pridobljenih v nasprotju z zakonodajo, ni pravočasno
nakazala v humanitarne namene in ker v letnem poročilu ni ustrezno poročala o
prispevkih fizičnih oseb, pri katerih je znesek vseh nakazil posamezne fizične
osebe presegal zakonsko določen prag. SDS je prejela denarna prispevka v znesku
230 evrov od fizičnih oseb, ki nista državljana Slovenije, pri razkritju
prispevkov treh fizičnih oseb je navedla napačne zneske prispevkov in ni
poročala o prejetih prispevkih 31 fizičnih oseb, čeprav znesek vseh nakazil teh
oseb presega zakonsko določeno višino zneskov…« (Iz Poročila računskega sodišča o poslovanju političnih strank v
letu 2022.)*
Komentarji
Objavite komentar