TAM DALEČ JE SLOVENIJA (21)
TAM DALEČ JE SLOVENIJA (21)
Tam daleč za sedmimi gorami in vodami se nahaja majhna,
lepa deželica s čudovitimi hribi in butično morsko obalo.
Tam živijo prijazni in delovni ljudje. Med njimi so tudi
izjeme, ki jih drugod ne bi želeli za sodržavljane.
Tam so imeli deset let predsednika
republike, ki je molčal, ko je šlo za odločitve o najbolj pomembnih zadevah v
državi. Sedaj pa ga je nasledila predsednica, ki bi lahko bila včasih tudi tiho.
Vtika se namreč tudi v zadeve v katere se, glede na svoj položaj, ne bi smela.
Tam je metropola, ki jo župan imenuje najlepše mesto na
svetu, pristala med najbolj osnaženimi mesti na kontinentu. Glede na povprečno
vrednost drobnih trdnih delcev v ozračju je uvrščena na 310. mesto med 375
mesti. Oblasti in mestna uprava že leta le obljubljajo izboljšanje okolja.
Ostaja pa le pri obljubah.
Tam skozi osrednjo železniško postajo glavnega
mesta dnevno pelje več kot 300 vlakov. Prednjačijo težke in dolge tovorniške
kompozicije, ki prečkajo mestno jedro, pri tem pa onesnažujejo okolje in povzročajo
nemogoč hrup. Njihovo število neprestano narašča. Nobena vlada se do sedaj ni
hotela lotiti tega vedno bolj perečega problema, ki hromi mestni promet in znižuje
kakovost življenja meščanov. Načrti za preusmeritev
tovornega prometa okoli mesta so že dolgo pripravljeni, zgodi se pa nič. O
najbolj optimalni rešitvi – umestitvi železniške trase in hitre ceste pod
mestom, pa se sploh ne razmišlja.
Tam so zadnja leta zastoji na avtocestah in hitrih cestah
postali stalnica in to ne le med turistično sezono. Nepregledne kamionske
kolone, ki prevažajo številne tovore prek države, se vijejo po avtocestnem
križu onesnažujejo okolje in dušijo osebni promet. Nihče ne pomišlja, da bi po
švicarskem vzoru tranzitne tovore preusmeril iz kamionskega na železniški
promet, katerega bi nato usmerili mimo velikih naselij. Tudi aktualna vlada ne.
Je pa vlada pravkar namenila 17,5 milijona eurov nepovratnih sredstev za še
hitrejši razvoj tovornega prometa po železnicah. Vendar to še zdaleč ni dovolj,
da bi tranzitni tovor preusmerili na železnice. Uničevanje okolja in
nepregledne avtomobilske gneče pa se nadaljujejo ter že dosegajo kritično mejo.
Tam je aktualna vlada pred nastopom svojega mandata
obljubljala prebivalstvu, da bo, ko bo prišla na oblast, uredila propadajoče
javno zdravstvo. Po zmagi je nato napovedovala korenito zdravstveno reformo. Od
nje še danes, po več kot polovici mandata, ni ne duha ne sluha. Pred evropskimi
volitvami je napovedovala ukinitev dvoživkarstva v zdravstvenih vrstah, kmalu
pa so tudi te napovedi počasi splahnele. V javnem zdravstvu še naprej vlada
nered, zdravniki pa bežijo na bolje plačana delovna mesta, k privatnikom ali pa
v tujino.
Tam sindikat zdravnikov na veliko škodo
ljudi, ki potrebujejo zdravniško pomoč, štrajka že od 15. januarja. Sindikalno
vodstvo pa izjavlja, da to počnejo za dobrobit pacientov ?? (Kakšno
sprenevedanje in zavajanje državljanov). Prejšnji torek se je ponovno oglasil
predsednik omenjenega sindikata (ki naj bi se vrnil z enomesečnega dopusta) in
obvestil javnost »o novi širitvi stavkovnih zahtev«. Povedal je, da so tokrat
(kot mnogokrat doslej) zahteve razširili, ker da vlada v prizadevanjih za
spremembo plačnega sistema javnega sektorja, »tega degradira in vzpostavlja
nova nesorazmerja, kar naj bi prizadelo zlasti zdravniška delovna mesta«. Tokrat
sindikat zahteva, da zdravniške plače takoj dvignejo kar za pet plačilnih
razredov, čeprav so zdravniki že sedaj med najbolje plačani javnimi uslužbenci.
Tam je zaradi izjemo dolgih čakalnih vrst, ki onemogočajo
bolnim, da pravočasno pridejo do zdravstvene oskrbe, (k čemur je znatno
pripomogla še zdravniška stavka), ponekod prišlo do groženj ( v večini primerov
verbalnih) zdravnikom, zobozdravnikom in zdravstvenemu osebju. Po pričakovanju
je to takoj sprožilo novo zahtevo zdravniškega ceha po izredni zaščiti.
Zahtevajo spremembo kazenskega zakonika, ki naj bi jim zagotovi status uradne
osebe. Glavna protagonistka akcije je predsednica Zdravniške zbornice, ki je v
času kovida zvesto služila takratnemu predsedniku, ki je ljudi zapiral v domove
ter sprejemal nemogoče radikalne ukrepe, ki so državljanom omejevali svobodo
gibanja.
Tam katoliška cerkev, ki se ima za nacionalno religijo,
nenehno poskuša posegati v življenje vseh državljanov. Tradicionalno slavljenje
dneva Marijinega vnebovzetja vsakoletno izkorišča za pridiganje svojim
»podanikom«, kaj je prav in česa ne smejo početi. Še raje pa kara in grozi
nevernim državljanom. Tokratni metropolit je obsodil »nevernike«, ki ne
upoštevajo cerkvenih naukov, da so »brez Boga nagi, ogroženi in da jih je strah«.
On že ve!?
Tam nikakor ne znajo rešiti romske problematike. Nobeni
vladi doslej ni uspelo romsko skupnost v jugovzhodnem delu države integrirati v
družbo. Velika večina Romov živi v slabih bivalnih pogojih, brez vode in
elektrike. Večina je tudi nezaposlenih (ali se nočejo zaposliti), njihovi
otroci pa neredno obiskujejo šole. Živijo mimo zakonov in ustrahujejo lokalno prebivalstvo
s krajami, požigi in agresivnostjo. Policija se le redko odzove, zato so se prebivalci
pričeli organizirati v civilne iniciative in grozijo, da bodo vzeli zadeve v
svoje roke ter, če bo potrebno, ustanovili tudi vaške straže. Kot da ne bi
živeli v 21. stoletju.
Tam je v vladi kar nekaj ministrov, ki
niso kos svojim nalogam. Med njimi po nesposobnosti prednjači ministrica za
digitalno preobrazbo, ki je že več kot pred desetimi meseci za 6,5 milijonov
evrov davkoplačevalskega denarja, kupila 13.000 prenosnih računalnikov.
Računalniki so namenjeni ranljivim skupinam prebivalstva. Do danes pa ji je
uspelo razdeliti med upravičence manj kot desetino (1210).
Zato vedno
več državljanov prevzema dvom ali so sploh sposobni upravljati s svojo državo,
oziroma ali si jo sploh zaslužijo?
Tam se vsakodnevno dogaja še marsikaj nepojmljivega in
osupljivega, za danes pa naj bo dovolj.
Tam je Slovenija.
Zaskrbljeni državljan
1
Komentarji
Objavite komentar