NENAČELNOST SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE

 

NENAČELNOST SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE


Vir: Siol
 

Prejšnji ponedeljek 11. novembra je odbor generalne skupščine OZN obravnaval osnutek resolucije »Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih nestrpnosti«.

 

Ker je bila med pripravljavci tudi Ruska federacija, so poleg osnutka resolucije drugi predlagatelji vztrajali še na amandmaju, s katerim se izraža zaskrbljenost, da je »Ruska federacija skušala upravičiti svojo agresijo proti Ukrajini na podlagi domnevne odprave neonacizma« ter da »uporaba neonacizma za opravičevanje ozemeljske agresije resno spodkopava resnične poskuse boja proti neonacizmu«. 

Po dolgi in zanimivi razpravi je bil osnutek resolucije skupaj z amandmajem sprejet z veliko večino glasov - 116 drža je glasovalo za, 54 glasov je bilo proti, 11 je bilo vzdržanih. 

Proti sprejemu osnutka resolucije je tokrat, začuda,  glasovala tudi slovenska delegacija. V podobnih primerih se je v preteklosti glasovanja vsaj vzdržala. Tokrat pa je ubogljivo sledila ZDA in drugim zahodnim državam, ki a priori glasujejo proti vsem resolucijam, ki jih predlagajo ali podprejo Rusi. Tudi, če gre za nacizem,  proti katerem so se kot članice nekdanje antifašistične in antinacistične koalicije skupaj borile v drugi svetovni vojni. 

Menim, da ni sprejemljiv, še manj pa opravičljiv razlog za nas kot tudi za omenjene države, ki so na lastni koži občutile vse gorje nacistične in fašistične okupacije med 2. svetovno vojno, da zavračamo osnutek resolucije zgolj zato, ker jo je predlagala Ruska federacija. 

Velika večina držav članic je seveda obsodbo nacizma in neonacizma sprejela povsem drugače. Zato so resolucijo podprle brez pomislekov.

Kaj je tokrat mislila slovenska vlada, mi ni jasno.  Ali sedaj skupaj z ZDA, NATO-m in zahodnimi zavezniki podpiramo to zavržno, nevarno in uničujočo  rasistično ideologijo? Kje se je izgubil spomin na strahote 2. svetovne vojne, ki jih je povzročila?  

Pričakoval sem burne reakcije naših medijev na odločitev aktualne vlade ter še posebej političnih analitikov in komentatorjev, pa zaenkrat ni bilo nič

Javno se je na to temo v pismih bralcev v Dnevniku oglasil le predsednik Zveze združenj borcev Slovenije. Pa še on v pismih bralcev v Dnevniku.

Zapisal je, da » se oglašamo zato, ker smo dobili številne negativne odzive iz združenj Zveze borcev in članov ZZB na to glasovanje po »diktatu iz Bruslja in Washingtona«, ki predstavlja »pljunek na grobove padlih partizanov in umrlih v uničevalnih taboriščih«.

Doslej sem mislil (če odmislim Janšo in cerkveno NSi), da se vsaj levo sredinske vlade zavedajo pomena ohranjanja zgodovinskega spomina na vso gorje, ki sta ga Slovencem povzročila fašizem in nacizem po koncu 1. in med 2. svetovno vojno.

Glasovanje proti takim dokumentom kot je osnutek resolucije pomeni tudi nesprejemljivo moralno in politično odrekanje pravice do lastnih avtonomnih političnih opredelitev, ki izhajajo iz naših zgodovinskih izkušenj. Ne nazadnje gre tudi za vrednote in načela, na katerih smo države ustanoviteljice po 2. svetovni vojni zgradile Organizacijo združeni narodov.

V času, ko zaznavamo vedno več opozoril o ponovnem vzponu fašistične kulture, fašistoidnih tendenc v mednarodnem okolju v Evropi in še posebej  v posameznih državah na naših mejah, pa me glasovanje naše delegacije čudi še toliko bolj.

Tudi opravičevanje zavračanja osnutka resolucije z argumentacijo, da s tem dejanjem ne obsojamo agresije RF na Ukrajino, nikakor ne drži.

Očitno je tudi Golobova vlada klonila pritiskom za dosego oportunistične vazalske enotnosti, ki služi pragmatičnim geostrateškim interesom velikih zahodnih držav, na čelu z ZDA. Takšna slovenska zunanja politika je po mojem videnju nesprejemljiva in nenačelna!

O nenačelnosti naše zunanje politike pa kdaj drugič.

 

Zaskrbljeni državljan 1


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA