BILANCA LETA 2024

 

BILANCA LETA 2024

 

 

                                             Vir: Horoskop.si

Običajno se v iztekajočih dneh leta ozremo nazaj in pomislimo, kako bi ga ocenili in po čem se ga bomo morda spominjali.

 

Na letošnjega nas ne bodo spominjali prav lepi in prijetni dogodki*, razen morda olimpijskih iger. Priča smo bili poslabšanju globalnih geopolitičnih in varnostnih tveganj. Nadaljevalo se je zaostrovanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi na večini drugih svetovnih žariščih. Nezmožnost reševanje omenjenih problemov seveda tudi ni dobra popotnica za prihajajoče leto.

 

Osrednji dogodek leta je bila prav gotovo dokaj presenetljiva  premočna predsedniška zmaga Donalda Trumpa. Njegovo ponovno bivanje v Beli hiši bo zagotovo odločilno vplivalo na bližnjo prihodnost svetovnega dogajanja. Po napovedih naj bi se predvsem ukvarjal z notranjo politiko. V zunanji pa se bo prav gotovo prioritetno posvetil odnosom z največjo tekmico Kitajsko, manj pa Evropi in transatlantskemu zavezništvu. Kakšna bo njegovo politika do »zavezniške Evrope«, bomo še videli, bo pa prav gotovo močno vplivala tudi na evropske razmere in s tem tudi na našo slovensko vsakdanjost.

 

Evropo so zaznamovale evropske volitve in izvolitev nove komisije pod ponovnim vodstvo Ursule von der Leyen. To pomeni, da na zunanje-političnem področju ne bo večjih sprememb. Še vedno bo brezpogojno politično, vojaško in finančno podpirala Zelenskega in njegovo ekipo (ne pa željo ukrajinskega ljudstva) in podložno sledila ameriškim interesom, ki silijo v vojno z Rusijo. Na Bližnjem vzhodu bo v enaki meri podpirala agresorja - izraelsko vlado, ki želi nadaljevanje vojne z vršenjem genocida nad palestinskim narodom. Še vedno bo imela različna merila do omenjenih konfliktov. Kako kruta in podla dvoličnost!

 

Če pogledamo še gospodarsko bilanco iztekajočega se leta, moramo ugotoviti, da je bilo 2024 za našo širšo evropsko domovino še eno zapravljeno leto, leto zelo nizke gospodarske rasti. Ta negativni trend je še dodatno povečal razvojni zaostanek za ZDA in Kitajsko. Ob nedavnih dramatičnih novicah iz Nemčije, ki jo resne strukturne težave industrijskih podjetij potiskajo v stagnacijo, se bo letos obseg rasti evropskega gospodarstva še upočasnil. Zadnje ocene celo napovedujejo, da se bo v nekaterih članicah celo skrčil. Za Slovenijo zaenkrat ta pesimistična napoved v celoti ne velja.

 

Bolj pozitivna zgodba iztekajočega se leta je vsaj za zdaj obrzdanje evrske inflacije. Posledično se je tudi pri nas letna rast cen od konca lanskega novembra znižala iz pet na 1,8 odstotka, kar je pod inflacijskim ciljen Evropske centralne banke in celo bolje od projekcij domačih in tujih analitičnih institucij. Slovenija je tudi pri visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti še vedno med uspešnejšimi državami Unije, a statistika kaže, da se ti trendi zadnje mesece slabšajo.

 

Na žalost pa gospodarska ocena uspešnosti razvitih držav  v letošnjem letu, ki jo vodi cenjeni švicarski inštitut IMD, kaže na padec mesta naše države na svetovni lestvici konkurenčnosti. Med 67 razvitimi državami smo se uvrstili na 46. mesto. To pomeni, da smo v letošnjem letu uvrstili, kar za štiri mesta nižje kot lani in celo osem mest za predlanskim dosežkom. Prehitevajo na vse primerljivo razvite države, kot so Estonija, Češka in Portugalska.  

 

Na zunanje-političnem področju Slovenije lahko omenimo dva izstopajoča dogodka. Kot prvo priznanje Palestine kot države. Aktualna vlada je prva, ki si je upala potegniti to smelo in načelno potezo, seveda ob glasnem in pretečem nasprotovanju opozicije, na čelu z najpodložnejšim ameriškim slugom pri nas.

 

In kot drugo, pričeli smo dvoletno članstvo v Varnostnem svetu združenih narodov, kateremu smo predsedovali prav v septembru, v mesecu, ko se v New Yorku odvijajo najpomembnejši dogodki. Nekateri analitiki – tudi bivši predsednik države in vodja naše misije v času prvega članstva v VS OZN Danilo Turk – ocenjujejo našo dejavnost v VS, kot uspešno. Se pa z njimi ne bi povsem strinjal. Še pomnim, kako je Slovenija glasovala proti osnutku resolucije**, ker je bila med predlagatelji Rusija? S to podložno potezo, smo se, kot običajno, skušali le prilizniti Američanom.  Poleg tega, ko gre za obravnavo dveh največjih aktualnih agresorjev – Rusijo in Izrael, tudi v Združenih narodih zvesto sledimo ameriški in evropski dvolični politiki!   

 

Na domačem planu pa se bomo leta 2024 spominjali po izjemno slabi neučinkovitosti aktualne vlade, ki ne more ali ne zna izpolnjevati obljube volivcem in po razdiralni agresivnosti opozicije, ki se je letos lotila izpodkopavanja še enega od temeljev demokracije – sodstva - samo da ne bi prišlo do obsodbe njihovega »velikega vodje« za očitno. Zato so se nam vse leto dogajali škandali ala litijska, računalniki, zdravniki, omrežnina, bojlerji…in še bi lahko našteval.

 

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

 

 

*Januar–marec

·        1. januar – Slovenija je nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN.

·        26. januar – Izraelsko-palestinski konflikt: Meddržavno sodišče je razsodilo, da mora Izrael preprečiti genocidna dejanja v Gazi, ni pa odredilo ustavitve vojaške operacije.

·        7. marec – Švedska je postala članica zveze NATO.

·        25. marec – Izraelsko-palestinski konflikt: Varnostni svet Združenih narodov je z resolucijo 2728 zahteval takojšnjo prekinitev ognja v Gazi za čas Ramazana, izpustitev vseh talcev in zagotovitev dostopa humanitarne pomoči.

 

April–junij

·        24. maj – Izraelsko-palestinski konflikt: Meddržavno sodišče je sprejelo odločitev, da mora Izrael nemudoma prekiniti vojaško ofenzivo in vsa druga dejanja na območju Rafe v Gazi.

·        30. maj – Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je bil na okrožnem sodišču na Manhattnu obsojen ponarejanja poslovnih zapisov v povezavi s plačili pornoigralki Stormy Daniels za prikrivanje njune afere, kot prvi ameriški predsednik v zgodovini, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje.

·        6.–9. junij – Redne volitve poslancev v Evropski parlament.

·        9. junij – V Sloveniji so poleg volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament volivci odločali še na treh posvetovalnih referendumih: o rabi konoplje, o prostovoljnem končanju življenja in o preferenčnem glasu.

 

Julij–september

·        14. julij – Neuspešen poskus atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

·        26. julij–11. avgust – V Parizu so potekale 33. poletne olimpijske igre.

·        31. julij – Ruska zakonca, Artem Dulcev in Ana Dulceva, sta bila na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojena vohunstva in izgnana iz Slovenije ter nekaj dni kasneje vključena v mednarodno izmenjavo zapornikov z Rusijo.

·        6. avgust – Rusko-ukrajinska vojna: ukrajinska vojska je vdrla v Kursko oblast na zahodu Rusije in se spopadla s tamkajšnjimi ruskimi silami.

·        17.–18. september – Zaradi eksplozij pozivnikov in voki-tokijev, ki so jih uporabljali pripadniki gibanja Hezbolah in zdravniško osebje, je umrlo 32 ljudi, več kot 3200 je bilo ranjenih. Eksploziv naj bi vanje namestili izraelski agenti.

·        23. september – V najbolj krvavem dnevu konflikta med Hezbolahom in Izraelom od leta 2006 je umrlo 569 ljudi, 1835 pa je bilo ranjenih med izraelskimi letalskimi napadi na ozemlju Libanona.

·        27. september – Izraelsko vojno letalstvo je izvedlo bombni napad na sedež Hezbolaha v predmestju Bejruta, v katerem je umrl vodja gibanja Hasan Nasrala.

 

Oktober–december

·        1. oktober – Izraelske obrambne sile so začele z invazijo na ozemlje južnega Libanona in zaostrile konflikt s Hezbolahom, v odgovor je Iran izvedel raketni napad na Izrael.

·        5. november – Na 60. volitvah predsednika Združenih držav Amerike je zmagal nekdanji predsednik, poslovnež Donald Trump.

·        20. november – Izraelsko-palestinski konflikt: Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta ter voditelja Hamasa Ibrahima Al-Masrija zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu.

·        27. november – Izrael in Libanon sta sklenila premirje s 60-dnevnim prehodnim obdobjem.

·        8. december – Sirska državljanska vojna: protivladne islamistične skupine so z zavzetjem Damaska strmoglavile režim sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je z družino prebegnil v Rusijo.

 

 

** Resolucija o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih nestrpnosti.