KAJ LAHKO STORIMO?

 

KAJ LAHKO STORIMO?

 

                                                                             Vir: Delo

Včeraj je minilo že 14 mesecev odkar je 7. oktobra 2023 Palestinsko gibanje Hamas s številnimi raketnimi izstrelki napadlo Izrael. Hkrati je vdrlo v več obmejnih izraelskih mest in zajelo vojake in civiliste. V napadih je bilo po izraelskih podatkih ubitih 200 Izraelcev, okoli 985 jih je bilo ranjenih. Umrlo je tudi 232 Palestincev, nekaj manj kot 1700 pa jih je bilo ranjenih. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je takoj odzval. Označil je, da je odslej njegova država v sveti vojni in napovedal silovito maščevanje Hamasu.

Od tedaj naprej, Izraelci z izgovorom, da so bili izzvani, neusmiljeno pobijajo Palestince (ne le borce Hamasa) in pustošijo Gazo.

Pred svetovno javnostjo brez sramu vršijo povsem nesorazmerno maščevalno »kontraofenzivo«, kot imenujejo svoja grozovita dejanja. Njihovo početje postaja predmet obsodbe vedno širšega kroga držav in voditeljev, pa tudi mednarodnih organizacij.

Kot prvi so kot genocid grozodejstva v Gazi opredelili posebna predstavnica Združenih narodov za Palestince Francesca Albanese in več palestinskih organizacij.    

Nato je Amnesty International (AI), kot prva pomembnejša globalna organizacija, več kot leto dni trajajoče izraelske napade na Gazo opredelila enako. V 300 straneh dolgem poročilu je navedla, da Izrael izvaja vsaj tri od petih genocidnih dejanj – pobijanje, povzročanje hudih telesnih in  duševnih poškodb ter naklepno izpostavljanje ljudi takšnim življenjskim razmeram, ki privedejo do njihovega fizičnega uničenja. Zato je generalna sekretarka AI ob predstavitvi poročila odločno zahtevala, da mora Izrael takoj končati svoje morilske napade in pozvala svetovne voditelje, da takoj ukrepajo.

Kmalu zatem je Izraelsko »kontraofenzivo«, na predlog Južne Afrike, pričelo obravnavati še Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu. Odločanje tričlanskega senata je zaradi izjemnih pritiskov o zadevi odločalo več kot pol leta. Seveda je na koncu obravnave tudi sodišče ugotovilo, da gre v Gazi za klasični primer genocida nad palestinskim ljudstvom.

ICC je nato po končani sodbi, kljub dodatnim pritiskom, le uspelo izdati nalog za aretacijo dveh glavnih krivcev.

Izraelski predsednik vlade Netanyahu in obrambni minister Galant sta od tedaj iskani osebi, ki ju za vojne zločine in zločine proti človeštvu bremeni mednarodno tiralica. To pomeni, da bi ju morale vse države podpisnice konvencije o ICC, če bi se znašla na njihovemu ozemlju, nemudoma aretirati in predati sodišču.

Po pričakovanju sta se prizadeta skupaj z drugi najvišjimi izraelskimi funkcionarji, vključno s predsednikom države Jicakom Hercogom, ogorčeno odzvala na odločitev AI kot tudi na sodbo sodišča. Odločitve sodišča so označili za absurdne in nezaslišano antisemitske ter so ICC v Haagu v slogu Slobodana Miloševića označili za nelegitimno – »tega sodišča ne priznavamo!«

Odhajajoči ameriški predsednik Biden je takoj pritrdil izraelskim politikom in sodne naloge ICC za aretacijo Netanyahua in Galanta označil za »nezaslišane«.*

Ne glede na to, da se je s sodbo ICC dokončno javno razkrilo, kdo so glavni krivci za grozodejstva, ki jih Izraelska država počne v Palestini, pa se številne države, predvsem zahodne,  še naprej sprenevedajo in si zatiskajo oči.

Po pričakovanju prednjačijo ZDA. Predsednik Biden ne ukrepa proti Izraelu, le včasih izraelsko vlado poprosi, da naj dovolijo dostop humanitarni pomoči v Gazo. Za izvajanje genocidnih dejanj v Gazi pa je že pred časom prižgal zeleno luč. 20. novembra je nato ameriški senat z ogromno večino zavrnil predlog o zamrznitvi dostave ameriškega orožja Izraelu. Dejstvo je, da se je ameriška podpora Izraelu, vključno s finančno in vojaško pomočjo v času izraelskega množičnega pobijanja in rušenja v Gazi in Libanonu, celo izdatno povečala!? Poleg tega so ZDA, kot glavna izraelska zaveznica v Varnostnem svetu OZN že štirikrat uporabile (bolje rečeno zlorabile) pravico veta in na ta način preprečile sprejem resolucije o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi.

Vse to kaže na dejstvo, da tako rekoč vsa ameriška politična elita – demokratska in republikanska – brezpogojno podpira izraelske jastrebe in njihova nečloveške rabote na Bližnjem vzhodu. Pa tudi na to, da sodb mednarodnega kazenskega sodišča niti približno ne jemlje resno.

Ob ZDA je najbolj jasno podporo Netanyahuju – in s tem podporo vojnim zločinom in zločinom proti človeštvu, ki ji v Gazi izvaja izraelska vlada – javno izrazil madžarski predsednik vlade Viktor Orban, ki z njim že dalj časa goji tesne ideološke in osebne vezi.

Je pa sodba ICC spravila v veliko zagato podpisnice rimskega sporazuma, še posebej Nemčijo, ki je ob ZDA največja izvoznica orožja v Izrael. Njeno molčanje (gre seveda za velik posel) pa jo ob boku ZDA postavlja kot nekritično podpornico izraelskih grozodejstev.

Kaj pa Slovenija?

Kot običajno do izraelskega početja politične stranke nimajo enakih pogledov niti enotne politike rešitve krize. Aktualna vlada je priznala Palestino, njen predsednik pa je za govorniškim odrom na zasedanju Skupščine OZN vehementno pozival Netanyahuja, da naj vojno takoj konča. Predsednica države, ki prav tako meni, da je potrebno čim prej vzpostaviti mir, je bila še bolj odločna. V pismu je pozvala OZN in mednarodno skupnost, da naj storijo vse, da nemudoma zaustavi pobijanje v Gazi. 

V pismu je še napisala »da je zgrožena, ko vidi, kako zelo je mednarodna skupnost padla na izpitu humanitarnosti in humanosti, saj poboji, ki jih dnevno spremljamo v sliki in besedi v različnih delih sveta, postajajo neka nova normalnost« ter« da . tega Slovenija kot demokratična država, zavezana varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ne more dopustiti. Mednarodna skupnost, ki mora ukrepati, da se ta zločin, ki ima svoje ime, dokončno preneha.«

Kaj pa reakcija vodje opozicije in krščanskim vrednotam zavezane stranka? Tišina, in posnemanje ZDA … to kar smo od njih itak pričakovali… Genocid bodo pričeli obsojati le tedaj, ko ga bodo tudi Američani.

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

 

*ZDA kot tudi Rusija, Kitajska, Severna Koreja, pa tudi Izrael niso podpisnice Rimskega sporazuma, s katerim je bilo 1998 ustanovljeno ICC v Haagu. Sodišče namreč priznava kar 124 držav.