ČAS NEGOTOVOSTI

 

ČAS NEGOTOVOSTI

 

                                                        Vir: Getty Images

 

Le še dober teden nas loči od dneva »D«, ko bo novoizvoljeni predsednik ZDA tudi formalno prevzel vajeti oblasti v najmočnejši državi na svetu v svoje roke. Pisal sem že, da bo v primeru njegove zmage prav gotovo prišlo do drastičnih sprememb, tako znotraj države, kot tudi v zunanji politiki, torej v odnosih z drugimi državami in multilateralnimi organizacijami. Pa tudi to, da bo posledice njegovih odločitev in dejanj čutil ves svet, tudi mi.

 

V notranjih zadevah naj bi se Donald Trump še posebej ukvarjal z gospodarstvom in migracijami. V zunanji politiki pa naj bi posvetil največ pozornosti borbi z največjim političnim in gospodarskim tekmecem, Kitajski. Trump je že večkrat dal vedeti, da je danes edina prava nasprotnica Amerike Kitajska in njen vse hitrejši prodor na ekonomsko ter politično svetovno sceno. Med tema tekmicama se bodo odslej igrale največje geostrateške igre, v katerih Evropa ne bo  pomemben akter. Zato se zdi napoved Trumpa, da bo vojno v Ukrajini čimprej končal, povsem logična. S tem bi razbremenil ameriške sile za spopad s Kitajsko*.

 

Če se spomnimo njegovega prvega predsedovanja, tudi tedaj NATO in transatlantsko sodelovanje nista bili med zunanje-političnimi prioritetami. Enako je veljalo za odnose s t.i. »evropskimi zavezniki«.  Napoveduje, da bo tudi tokrat tako.  Dejstvo je, da za ZDA Evropa in Rusija postajata vedno manj pomembna dela sveta. In tega se Trump dobro zaveda.

 

Po volitvah, v pripravah na prevzem oblasti, je kar nekajkrat šokiral mednarodno javnost, ko je nediplomatsko napovedoval, da se bo poleg Ukrajine po 20. januarju nemudoma lotil še nekaterih »perečih zunanje-političnih dosjejev«, ki so za ZDA izjemno pomembni – Kanada, Grenlandija in Panamski prekop.

 

Trump je že večkrat omenil Kanado kot mogočo 51. zvezno državo ZDA. Na torkovi novinarski konferenci na njegovem floridskem posestvu Mar-a-Lago, pa je brez ovinkarjenja izjavil: »Kanada in ZDA – to bi bilo res nekaj. Izbrišeš to umetno narisano črto in pogledaš kako bi bilo to videti. In bilo bi mnogo bolje za nacionalno varnost.« V odgovoru na novinarsko vprašanje je sicer izključil uporabo vojske za dosego tega strateškega cilja. Je pa dodal, da bo uporabil ekonomsko prisilo za zmanjšanje ameriškega trgovinskega primanjkljaja, ki bi bil sprejemljiv, če bi bila Kanada ameriška zvezna država, tako pa ni. Ob tem je tudi mimogrede napovedal protekcionistične ukrepe (predvsem carinske) za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja z Evropsko unijo. Sedaj, ko je odstopil kanadski premier Trudeau, s katerim se nista prav dobro razumela, postaja ekonomski pritisk njegove administracije na Kanado, da se pridruži velikemu južnemu bratu, še realnejši.

 

Na isti konferenci je govoril tudi o drugih dveh »dosjejih«. Izjavil je , da se ni pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Panamskega prekopa in Grenlandije, saj ju ZDA potrebujejo za »gospodarsko varnost«.

Trump je sicer že v svojem prvem mandatu izrazil zanimanje za pridobitev Grenlandije**, ki je uradno polavtonomno ozemlje Danske, sicer dolgoletne zaveznice ZDA in ustanovne članice Nata. ZDA imajo tam tudi veliko vojaško bazo Pituffik. Grenlandija je geopolitična točka, ki jo ZDA in drugi, predvsem Kitajska, z zanimanjem gledajo že več kot 150 let, saj se razteza čez arktični krog med ZDA, Rusijo in Evropo.

Odročna Grenlandija pa novega ameriškega predsednika ne zanima zaradi lepih gora in neokrnjene narave, temveč zaradi geostrateških in komercialnih interesov. Pod večnim ledom se skrivajo redke pomembne surovine, ki jih bo zaradi podnebnih sprememb in globalnega segrevanja mogoče s pridom izkoriščati. Ta led ni več večen in se bo postopoma stalil. V notranjosti ledu pa so zaprti dragoceni minerali, ki so potrebni za telekomunikacije, pa tudi uran, milijarde neizkoriščenih sodov nafte in ogromna zaloga zemeljskega plina, ki je bil nekoč precej bolj nedostopen kot je danes. Veliko teh mineralov trenutno svetu večinoma dobavlja Kitajska, zato se zanje zanimajo tudi druge države, seveda še posebej ZDA. Zaradi taljenja ledu bo Grenlandija tudi vedno bolj dragocena z vidika logistike, saj se bo Arktika zaradi taljenja ledu vedno bolj odpirala za ladijski promet in za nove trgovske poti. Ameriški interes pa dokazuje tudi nedavni obisk Donalda Trumpa mlajšega v grenlandskemu glavnemu mestu Nuuk.

Trump tudi že dalj časa kaže interes za ponoven prevzem Panamskega prekopa, ki so ga Združene države Panami vrnile 31. decembra 1999. Izjavil je, da je bila odločitev v nasprotju z ameriškimi interesi, zlasti v kontekstu trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko.

Odzivi na njegove izjave so bili seveda pričakovani: »Nikoli, prav nikoli Kanada ne bo del ZDA,« je izjavil sedaj že bivši kanadski premier Justin Trudeau. »Grenlandija pripada Grenlandcem,« se je odzvala predsednica danske vlade Mette Frederiksen. Panamski minister za zunanje zadeve Javier Martinez-Acha  je dejal, da se o suverenosti Paname nad prekopom »ni mogoče pogajati«. Francozi in Nemci so bili obTrumpovih izjavah o Grenlandiji presenečeni in so se javno odzvali v smislu, da ne bodo dovolili napadov na suverene meje Evropske unije.

Ob vsem tem se nam zastavlja kar nekaj vprašanj. Ali je Trump s svojimi napovedmi mislil resno ali le provocira? Ali bi res zavoljo »gospodarskih koristi in strateške varnosti« lahko sprožil celo vojne?

Trump ne skriva, da je zagovornik protekcionistične politike. Med drugim trdi, da so bile Združene države Amerike koncem 19. stoletja »najbrž najbolj bogate doslej, ker je takrat veljal sistem tarif«.

Nekatere njegove izjave sicer mejijo na fantastiko, zato je prevladujoč občutek, da se zgodovina zgolj ponavlja, le da bo v drugo Trump najbrž še bolj provokativen in nepredvidljiv v svojih nastopih kot je bil v prvem predsedniškem mandatu. Še ena cvetka iz preteklih dni je, recimo, napoved, da bo Mehiški zaliv preimenoval v Ameriški zaliv.

Dejstvo pa je, da je te besede oziroma grožnje izrekel človek, ki bo čez nekaj dni poveljeval najmočnejši vojski na svetu. Besede kažejo na njegov pogled na svet in na kakšen način bi ga želel spreminjati pri uveljavljanju ameriških interesov. So se pa v diplomatskih krogih mnogih držav že pripravili nanj in se odzvali tako, da bodo raje pozorneje spremljali, kaj bo Trumpova administracija počela, kot to, kaj bo Trump v javnosti govoril.

Pa še to. Trump je postal prvi nekdanji, aktualni ali bodoči ameriški predsednik, obsojen zaradi kaznivega dejanja. Vse kazni so sedaj zaradi imunitete, ki si jo je pridobil zaradi položaja predsednika, zamrznile ali pa so bile odpravljene.***

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

Stokrat večja od Slovenije

*Donald Trump je dejal, da je v pripravi srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putin, ki da se želi sestati. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potem dejal, da so morda dosegli napredek pri pripravi srečanja in da Putin ne postavlja nobenih predpogojev za pogovore s svetovnimi voditelji. Putin je konec decembra dejal, da se je s Trumpom pripravljen sestati kadar koli. O mogočem datumu niso povedali nič. Glavna tema bo predvidoma končanje vojne v Ukrajini, kar je med kampanjo obljubil Trump. Odhajajoči Joe Biden se je v času predsedovanja s Putinom v živo sestal enkrat, leta 2021 pred ruskim napadom na Ukrajino.

 

**Grenlandija je največji otok na svetu in meri 2,166,086 km², kar je 100-krat več kot Slovenija. Prebivalstva je zelo malo, 56.583 ljudi, večinoma so Inuiti, nekaj pa je tudi Dancev in drugih severnjakov. Formalno je Grenlandija avtonomen teritorij znotraj Kraljevine Danske. 

***Proti Trumpu so sicer potekala štiri sojenja zaradi kaznivih dejanj, skupno mu je grozilo celo do 717,5 leta zapora. Vendar se je v zadnjem letu zgodilo več preobratov. Za največjega je poskrbelo vrhovno sodišče, ki je prepoznalo precej široko imuniteto predsednika države, zaradi česar je padel v vodo najbolj odmevni zvezni pregon Trumpa zaradi poskusa spremembe izida volitev leta 2020. Posebni tožilec Jack Smith vseeno načrtuje skorajšnjo objavo poročila o svojih ugotovitvah, čemur Trumpov tabor oporeka na sodiščih.

Smith je Trumpa preganjal tudi zaradi odtujitve zaupnih dokumentov po odhodu iz Bele hiše, torej ko ni bil več predsednik. Vendar je sodnica, ki jo je na položaj imenoval Trump, kasneje presodila, da je bil Smith imenovan nezakonito. Sledilo so sodne bitke okoli tega, dokler ni Trump na volitvah zmagal in je Smithu zmanjkalo časa. Odstopil je s položaja, da bi preprečil, da ga odstavi Trump.

Četrti kazenski pregon proti Trumpu poteka v zvezni državi Georgia zaradi poskusa spreminjanja volilnega izida. Tam je sodišče ukazalo umik glavne državne tožilke zaradi afere. Ta se je pritožila, prihodnost primera pa je nejasna in na tankih nogah, tudi zaradi odločbe vrhovnega sodišča o predsednikovi imuniteti.

Priprave na vrh ZDA - Rusija